Domov < Kronologija < Desetletja < 2000–2009
Kronologijo je sestavila in jo dopolnjuje Mojca Kranjc.
11. 5. Premiera igre Samuela Becketta Čakajoč Godota, r. Dušan Jovanović; uprizoritev je ne le še eden od vrhuncev repertoarja Drame na prelomu stoletij, temveč tudi novo poglavje v odrski interpretaciji Becketta, ki vzbudi naklonjeno zanimanje publike (6 zaporednih sezon), kritike (osupljivo število nagrad) ter gostiteljev doma in v tujini, med drugimi je Drama z Godotom prvič gostuje v Iranu.
29. 6. V mehatroničnem portalu, skonstruiranim posebej za to priložnost in namontiranem ob balkon na zahodni strani starega dela stavbe ljubljanske Drame premiera oziroma prvi »obred poslavljanja od Ljubljane« Trije izdelki Noordung, atraktor Dragan Živadinov.
13.–29. 10. Borštnikovo srečanje, za Dramo posebno zato, ker selektor Jernej Novak med 12 uprizoritev tekmovalnega programa uvrsti 6 njenih uprizoritev: Fjodor Mihajlovič Dostojevski Dostojevski: Idiot, r. Mile Korun, Martin McDonagh Lepotna kraljica Leenana, r. Mateja Koležnik, William Shakespeare Vihar, r. Janusz Kica, Molière Ljudomrznik, r. Slobodan Unkovski, Rudi Šeligo Kamenje bi zagorelo, r. Janez Pipan, in Samuel Beckett Čakajoč Godota, r. Dušan Jovanović; v spremljevalni program pa izbere Družinske zgodbe Biljane Srbljanović, r. Matjaž Latin.
20. 1. Premiera tragedije Williama Shakespeara Othello, r. Eduard Miler, ki s svojim branjem odpira prostor za cel spekter interpretacij in se tako dotakne različnih nevralgičnih točk, pač glede na geografsko in politično perspektivo; recenzenti Jernej Novak (Ljubljana): »Vdano služiti, biti kljub temu prezrt in ponižan, je danes očitno aktualnejša snov za dramo ljubosumja in strasti. Ne slepe kakor pri Othellu, temveč razumsko obvladane manipulacije, ki zruši vrednostno strukturo sveta. In ima, kot poudarja sugestivna igra Aleša Valiča, pri tem na svoji strani vse argumente.«, Jasen Boko (Split): »Shakespearova tragedija o pogubnem ljubosumju postane v Millerjevi interpretaciji hladna politična drama o manipulaciji s človekom v politični ureditvi, v kateri prevladujejo nenehna namigovanja na vojne, vladajo pa uniforme.« in Sreten Perović: (Podgorica): »V zvočno podčrtani in v skrajno izcizelirani režiji […] poudarja […] dvojnost človekove narave, v kateri hkrati obstajata dobro in zlo kakor dve strani istega jabolka skušnjave, s prevlado, in vendar ne tudi z zmago peklenskosti, ki nas obkroža […]. To seveda ni samo projekcija Shakespearove slike sveta; to je vržena rokavica naše, južnoslovanske in balkanske resničnosti […]. Jagova tehnologija se danes odigrava na naših ulicah, v družbenih skupinah, ki ubijajo druga drugo, da bi ostalo kar najmanj prič njihovih zločinov. Jago je aktualni dirigent, režiser našega vsakdana, ki brez milosti odstranjuje vse, ki mu stojijo na poti […].«
27. 1. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve igre Davida Harrowerja Noži v kurah, r. Mateja Koležnik. Recenzentka Petra Pogorevc: »Meje sveta Harrowerjevih oseb so meje njihovega jezika: doumejo ga v prav tolikšni meri, kolikor so ga sposobne ubesediti, vse njegove ostale, njihovemu jeziku nedostopne razsežnosti pa zaupljivo puščajo domeni Boga. S tega izhodišča Noži v kurah posredujejo zgodbo o emancipaciji svoje edine ženske junakinje …« Velika nagrada 36. BS 2001.
1.–3. 3. Ljubljanska Drama na povabilo ravnatelja Črnogorskega narodnega gledališča Crnogorsko narodno pozorište (CNP) Branislava Mićunovića gostuje v Podgorici; žirija, ki vsako leto 1. 11. podeli priznanja posameznikom in ansamblom, ki so v pretekli sezoni na odru CNP pokazali najkakovostnejše umetniške dosežke, dodeli veliko nagrado CNP 2001 ljubljanski Drami za vse tri gostujoče uprizoritve.
23. 4. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve igre Conorja McPhersona Jez, ki postane ena najbolj dolgoživih Draminih uprizoritev in okrog nje se sčasoma oblikuje pravi klub oboževalcev. Zadnjo, 200. ponovitev odigrajo novembra 2019 v Kozlerjevi dvorani Pivovarne Union. Recenzent Andrej Jaklič o premieri: »Skrit za špico domače igralske partiture Mile Korun režijo ›prepušča‹ nastopajočim. Z mojstrskim občutkom rije po problemih, podčrtava želene interpretacije in se ne trudi dodatno nalagati ali kakor koli odrsko dodatno obremenjevati sočnih dialogov.«
8. 9. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve igre Thomasa Bernharda Ritter, Dene, Voss, s katero se začne ciklus 4 uprizoritev Bernhardovih iger v Mali Drami: 2003 Izboljševalec sveta, 2004 Na cilju, vse 3 r. Dušan Mlakar, in 2008 Moč navade, r. Janusz Kica. Recenzentka Majda Knap Šembera po premieri prve: »[N]avdušenemu aplavzu [se je] ob koncu ob vzklikanju pridružilo še cepetanje z nogami, kar v Mali drami odmeva še bolj kot aplavz.«
19. 9. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve igre Sare Kane Razmadežna, r. Jernej Lorenci, s katero se Drama poda na območje t. i. dramatike krvi in sperme in ki postane zvezda gledaliških festivalov, mdr. 37. BS 2002, na katerem je razglašena za najboljšo. Recenzentka Petra Pogorevc: »Pronicljivost uprizoritve je v tem, da ne naseda didaskalijam, ki narekujejo izrazito fizične prizore nasilja in spolnosti, temveč jih namesto tega bere na ravni metafor […]. To je tiste vrste teater, ki te globoko zadene, ne da bi potrošil eno samo kapljo umetne krvi.«
Objavljen natečaj za Celovito arhitekturno rešitev, tj. za nadzidavo, dozidavo in adaptacijo objekta SNG Drama Ljubljana; eno od vsebinsko-programskih izhodišč natečaja je idejni predlog Mete Hočevar iz 1996.
9.–16. 2. Z naslovom Drama! in podnaslovom Ljubljana – Beograd – Novi Sad ljubljanska Drama s podporo Ministrstva za kulturo R Slovenije, Sekretariata za kulturo Skupščine mesta Beograd in Ministrstva za kulturo R Srbije ter s pomočjo slovenskih, hrvaških in jugoslovanskih železnic, slovenskega veleposlaništva v Beogradu in srbskega v Ljubljani, dveh bank in Telekoma Srbije gostuje v Beogradu v Ateljeju 212 in v Jugoslovanskem dramskem gledališču Jugoslovansko dramsko pozorište (JDP) na Odru Bojana Stupice in v Novem Sadu v Srbskem narodnem gledališču Srpsko narodno pozorište (SNP) z 8 uprizoritvami. Vse predstave so simultano prevajane. Tega največjega gostovanja slovenskega gledališča se udeleženec Dušan Jovanović spominja takole: »Stali smo tam – glumači, ambasadorji, avan-turisti. Kot zastor za trgovce z alpskim mlekom in pralnimi stroji Gorenje. Kot predstraža rejcev perutnine. Malo pa tudi kot grški tragični junaki. Kot Ojdip pred tebanskim obzidjem. Prišli smo v mesto, v katerem straši Sfinga in razsaja kuga. Janezu Pipanu so meščani ponujali srbsko krono: razglasili so ga za predsedniškega kandidata na bližnjih volitvah. Ne, ne, hvala lepa, je rekel Janez Prvi. Srbija je sicer res en sam velik cirkus, ampak jaz že imam svojega. Razplet z vašim kraljem bomo prepustili slučaju, hudiču, usodi. Nismo prišli, da bi vladali, nismo prišli, da bi umorili očeta, nismo prišli, da bi komurkoli pofukali mamo. Mi smo igralci: prišli smo, da bi vam zaigrali to, kar igramo pri nas doma. In res: mi smo igrali, Beograjčani pa so ploskali. Ampak ploskali so nam tako – kot nam še nihče nikoli ni ploskal. Tega naši igralci ne bojo pozabili.«
18.–24. 4. V ljubljanski Drami gostuje beograjsko gledališče Atelje 212, ki je izjemno toplo sprejeto. Pred vsakič polnima dvoranama Velikega odra in Male Drame se predstavi z 8 uprizoritvami.
25. 9. V okviru programa Male Drame in koprodukciji s Kulturnim društvom B-51 (organizator Mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto) na Velikem odru premiera krstne uprizoritve »drame« Matjaža Zupančiča Hodnik, r. avtor. Recenzentka Vesna Jurca Tadel: »[I]ntriganten in še kako aktualen gledališki dogodek. Tekoče dialoge, spretno speljano zgodbo in duhovite, mestoma nepričakovane preobrate je Zupančič kot režiser zapakiral v dinamično in udarno formo. […] [S]vojevrstna, bridka in ostra metafora za slehernikovo hlastanje po sreči in iskanje smisla v življenju.« Uprizoritev se med drugimi preizkusi tudi na najzahtevnejšem gledališkem terenu, v Londonu, ko gostuje na tamkajšnjem Inštitutu sodobne umetnosti Institute of Contemporary Arts.
15. 2. Premiera prve slovenske uprizoritve »socialne drame« Gerharta Hauptmanna Pred sončnim vzhodom, r. Eduard Miler; Jaša Drnovšek, prevajalec igre, katere velik del je napisan v šlezijskem narečju, se odloči za zasavski rudarski govor, ki ga je v tej uprizoritvi prvič mogoče slišati z gledališkega odra.
19. 12. Premiera igre Samuela Becketta O, krasni dnevi, r. Meta Hočevar; z uprizoritvijo ljubljanska Drama počasti osemdesetletnico Štefke Drolc, ki igra Winnie, in sedemdesetletnico Danila Benedičiča, ki igra Willieja. Priredijo jo tudi za oder Male Drame, tam ima premiero 10. 1. 2004.
24. 1. Premiera prve slovenske uprizoritve dramatizacije romana Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa, ki sta jo na osnovi nikoli realiziranega scenarija Harolda Pinterja pripravila Pinter in Di Trevis, r. Dušan Jovanović. Recenzentka Vesna Jurca Tadel: »[V] celoti uspeva to, kar je na prvi pogled nemogoče: zajeti v razumljivo, natančno in Proustu kolikor je le mogoče zvesto zgostitev tega težko preglednega avtorjevega iskanja izgubljenega časa. […] [V]elik dosežek ljubljanske Drame, ki Proustov sizifovski podvig – seveda skozi le eno od mnogoterih možnih optik – nadvse uspešno približa današnjemu gledalcu.« Velika nagrada 39. BS 2004.
1. 5. Večer prazničnega dne, ko je R Slovenija sprejeta v Evropsko unijo, ansambel ljubljanske Drame preživi delovno in v duhu slavnostnega trenutka: z uprizoritvijo Iskanja izgubljenega časa gostuje na mednarodnem festivalu v nemškem Wiesbadnu.
9. 11. Premiera krstne uprizoritve »odrske konstrukcije romana« Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Bratje Karamazovi, avtor priredbe in r. Mile Korun. Recenzentka Anja Golob: »Korunu […] uspe, kar je na zunaj izgledalo sizifovsko – z dejansko izjemnim ansamblom […] ter zavestno redukcijo odrskih sredstev prepričljivo ugledališčiti skrajno obsežno, vsebinsko kar grozljivo kompleksno literarno predlogo. Ob koncu poleg pohval igralcem in režiserju zapisati še kompliment ljubljanski Drami, da se je lotila, izpeljala in da suvereno stoji za ›šest ur dolgo predstavo‹. Morda pa dobremu, tj. napornemu, tj. edinemu pravemu teatru le še ni odzvonilo.«
26.–28. 2. S podporo Ministrstva za kulturo R Slovenije in Sekretariata za kulturo Skupščine mesta Beograd gostuje ljubljanska Drama v Bitef teatru s 3 uprizoritvami iz programa Male Drame.
15. 5. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve tibetanskega misterija – in sploh prvega tibetanskega dramskega besedila, uprizorjenega v zahodnem svetu – Črimekundan ali Brezmadežni, r. Jernej Lorenci.
4. 6. V koprodukciji z Bitef teatrom ljubljanska premiera prve (!) slovenske uprizoritve tragedije Christopherja Marlowa Edvard Drugi, r. Diego de Brea, beograjska sledi septembra, v okviru festivala Bitef.
28. 7. V koprodukciji s Salzburškim festivalom Salzburger Festspiele 2005 in v njegovem okviru, v dvorani »republic« premiera krstne uprizoritve »dramskih slik«, ki jih po romanu Vladimirja Bartola Alamut napiše Dušan Jovanović, r. Sebastijan Horvat; premiera v Ljubljani 8. 10. 2005.
16.–22. 4. Z naslovom Prolet vo Skopje Pomlad v Skopju gostuje ljubljanska Drama s podporo Ministrstva za kulturo R Slovenije in Ministrstva za kulturo R Makedonije v Makedonskem narodnem gledališču Makedonski naroden teatar v Skopju s 4 uprizoritvami.
7. 10. Premiera krstne uprizoritve igre Iva Svetine Ojdip v Korintu, r. Ivica Buljan. Recenzent Matej Bogataj: »Preselitev na izvenzgodovinski Balkan z njegovimi divjimi in nenadzorovanimi strastmi uspešno podpirajo močna in udarna glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja, ki jo izvajajo v živo […]. Uprizoritev stavi na dionizičnost, na prvinskost, divjost, predvsem pa na radikalno zerotiziranost, navzkrižno in počezno. […] Učinek je osvobajajoč, katarzičen […].« Velika nagrada 41. BS 2007.
21.–25. 4. S podporo Ministrstva za kulturo R Slovenije in Slovenskih železnic ljubljanska Drama vrne obisk beograjskima gledališčema Ateljeju 212 in JDP s 6 uprizoritvami.
8. 12. Premiera prve slovenske uprizoritve »velike zgodovinske viteške igre« Heinricha von Kleista Katica iz Heilbronna ali preizkus z ognjem, r. François-Michel Pesenti. Recenzent Blaž Lukan: »Uprizoritev Kleistove klasike […] je nedvomo zanimiv gledališki korpus. Svoje uprizoritveno gradivo – če uporabimo neko že pozabljeno, a v tem primeru morda ustrezno paradigmo – hkrati shakespearizira in schillerizira, pri tem pa radikalno poglablja njegovo romantiško shizmo, s čimer Kleista nemara uvede tudi v sodobni čas. To zagotovo ni niti lahek niti samoumeven dosežek, saj pravljična dramaturška in ideološka struktura Kleistove ›velike zgodovinske viteške igre‹ lahko zapelje drugam, v mitološko epiko, ki pa vendarle ne daje veliko možnosti za konstrukcijo sodobnega subjekta.« Velika nagrada 43. BS 2008.
Arhitekta Andrej Nolda in Rok Gerbec izdelata idejni projekt Obnova dotrajane stavbe za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev SNG Drama Ljubljana.
12. 4. Premiera prve (!) slovenske uprizoritve tragedije Williama Shakespeara Tit Andronik, r. Diego de Brea. Recenzent Blaž Lukan: »Začnimo kar pri bistvenem: čeprav je Shakespearov Tit Andronik v verziji, kot nam jo v ljubljanski Drami ponuja režiser Diego de Brea, videti, kot bi ga napisal kak Heiner Müller (ki sicer ima svojo varianto Tita, Anatomie Titus Fall of Rome) ali celo (zaradi posameznih motivov) Sarah Kane, pa se vendarle zdi, da ga od njiju (da ne govorimo o Shakespearu) nekaj bistvenega loči. Tit Andronik je tu ostal brez ideologije, brez temeljnega smotra in cilja, celo brez ›zgodbe‹ […]. Na odru je potemtakem nekakšen triumf teatra mundi, kjer pa moramo teater brati kot prvobitni kaos, iz katerega se bo ideologija oz. zgodba šele rodila.«
4. 9. Za ravnatelja ljubljanske Drame imenovan član igralskega ansambla Ivo Ban; na tem mestu ostane do 23. 5. 2011.
17. 1. Premiera Ajshilove trilogije Oresteja, r. Jernej Lorenci. Recenzent Matjaž Zorec: »Prikazali so nam vse, kar je treba prikazati: vzvišeno patetiko, nadutost zmagovalcev, žensko hinavstvo, maščevalno slo, preganjavico vesti, zmagoslavje prava. To jim uspe skozi odlično igro, s srhljivo zvočno podlago, zgledno osvetlitvijo in z raznimi drugimi mediji, fotografijo, petjem, avtomobilom in zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom, seveda. Temu dodajmo še šampanjec in bleščice ob brutalnih umorih in slika je popolna.« Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) 2009 za najboljšo uprizoritev sezone 2008/9 (nagrada je podeljena prvič).
24. 4. V Mali Drami premiera prve slovenske uprizoritve igre Milene Marković Barčica za punčke, r. Aleksandar Popovski. Recenzentka Vesna Jurca Tadel: »Mala drama se z vsako tako predstavo dokaže kot vznemirljiv prostor za gledališka raziskovanja in že drugič v tej sezoni se je zgodilo, da je dramsko besedilo prišlo v roke režiserju, ki je znal poudariti najboljše, ga dodatno osmisliti, skratka, pripraviti unikaten dogodek.« Sterijeva nagrada 2010 za najboljšo uprizoritev.
13. 11. V Mali Drami premiera koncertne uprizoritve Ajshilovih Pribežnic, r. Jera Ivanc, prve iz programskega sklopa Replike iz antike, bralnih postavitev novih, še neuprizorjenih prevodov starogrške in rimske dramatike, ki jih Drama pripravlja v sodelovanju z Društvom za antične in humanistične študije Slovenije. V tej in naslednjih 2 sezonah je predstavljenih 12 antičnih dramskih besedil.
Ostanimo v stiku
Od prejemanja obvestil se lahko kadarkoli odjavite.
Več informacij o politiki varovanja osebnih podatkov SNG Drama Ljubljana je dostopnih na www.drama.si.
Slovensko narodno gledališče
Drama Ljubljana
Litostrojska 56
1000 Ljubljana
Blagajna na Litostrojski 56
Uro pred predstavo ali drugo prireditvijo
SNG Opera in balet Ljubljana
Župančičeva 1
Od ponedeljka do petka
Od 14.00 do 17.00
2021 © Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Pravila in pogoji uporabe spletnega mesta in spletne trgovine Politika varovanja osebnih podatkov
Izjava o dostopnosti Prijava po zakonu o zaščiti prijaviteljev | Avtorji
Piškotek | Trajanje | Opis |
---|---|---|
pll_language-Sl | 1 leto | Piškotek pll _language uporablja Polylang, da si zapomni jezik, ki ga je izbral uporabnik, ko se vrne na spletno mesto, in tudi za pridobitev informacij o jeziku, če niso na voljo na drug način. |
Piškotek | Trajanje | Opis |
---|---|---|
_ga-SI | 2 leti | Piškotek _ga, ki ga namesti Google Analytics, izračuna podatke o obiskovalcih, sejah in oglaševalskih akcijah ter spremlja tudi uporabo spletnega mesta za analitično poročilo spletnega mesta. Piškotek shranjuje podatke anonimno in dodeli naključno ustvarjeno številko za prepoznavanje edinstvenih obiskovalcev. |
_gat_gtag_UA_71260805_1-SI | 1 minuto | Nastavi Google za razlikovanje uporabnikov. |
_gid-SI | 1 dan | Piškotek _gid, ki ga namesti Google Analytics, shranjuje informacije o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno mesto, hkrati pa ustvarja analitično poročilo o uspešnosti spletnega mesta. Nekateri zbrani podatki vključujejo število obiskovalcev, njihov vir in strani, ki jih obiščejo anonimno. |
CONSENT-SI | 2 leti | YouTube nastavi ta piškotek prek vdelanih youtube videoposnetkov in registrira anonimne statistične podatke. |
iPROM UID | 3 leta | iPROMov oglaševalski piškotek deluje na način, da sistem namesti piškotek na podlagi katerega se po zapustitvi spletne strani na drugih spletnih medijih prikazuje prilagojene oglase. Sistem namesti piškotek uporabniškemu profilu (brskalniku) ob predhodno izrecno pridobljenem soglasju na spletni strani. Uporabnikov profil je anonimiziran in ne vsebuje osebnih podatkov. |
Piškotek | Trajanje | Opis |
---|---|---|
elementor-Sl | nikoli | Ta piškotek uporablja tema spletnega mesta WordPress. Lastniku spletnega mesta omogoča implementacijo ali spreminjanje vsebine spletnega mesta v realnem času. |
ls_smartpush-SI | 2 meseca | Ta piškotek nastavi ponudnik Litespeed Server. Ta piškotek strežniku omogoča shranjevanje nastavitev in izboljšanje delovanja spletnega mesta. |
Piškotek | Trajanje | Opis |
---|---|---|
VISITOR_INFO1_LIVE-SI | 6 mesecev | Piškotek, ki ga nastavi YouTube za merjenje pasovne širine, ki določa, ali uporabnik dobi nov ali stari vmesnik predvajalnika. |
YSC-SI | seja | Piškotek YSC nastavi Youtube in se uporablja za spremljanje ogledov vdelanih videoposnetkov na straneh Youtube. |
yt-remote-connected-devices-SI | nikoli | YouTube nastavi ta piškotek za shranjevanje nastavitev videoposnetka uporabnika, ki uporablja vdelani videoposnetek YouTube. |
yt-remote-device-id-SI | nikoli | YouTube nastavi ta piškotek za shranjevanje nastavitev videoposnetka uporabnika, ki uporablja vdelani videoposnetek YouTube. |
yt.innertube::nextId-Si | nikoli | Ta piškotek, ki ga nastavi YouTube, registrira edinstven ID za shranjevanje podatkov o tem, katere videoposnetke iz YouTuba je uporabnik videl. |
yt.innertube::requests-SI | nikoli | Ta piškotek, ki ga nastavi YouTube, registrira edinstven ID za shranjevanje podatkov o tem, katere videoposnetke iz YouTuba je uporabnik videl. |