Sezona 2024/25 je za nas prelomna. Prvič v zgodovini našega gledališča se iz stavbe na Erjavčevi 1 podajamo drugam, v začasne prostore, kjer bomo delovali vse do takrat, ko se bomo lahko vrnili v povsem prenovljeno Dramo. Po obdobju velike negotovosti, ko dejansko ni bilo jasno, ali in kje bo Drama lahko delovala v času, ko se bo matična stavba prenavljala, smo z velikim olajšanjem pozdravili odločitev, da se selimo v Litostroj, v stavbo, ki je znana pod imenom L56. Tu bomo namreč v dani situaciji imeli kar najboljše pogoje za delo, saj bosta za naše potrebe zgrajeni dve namenski dvorani, v katerih bomo lahko še naprej ustvarjali in igrali program Velikega odra in Male Drame, poleg tega pa se bomo tja preselili tudi vsi zaposleni. Drama bo torej dejansko v celoti, z vsem svojim programom in vsemi, ki v njej ustvarjamo, za nekaj let polno zaživela v Litostroju.

Dejstvo, da se selimo, zaznamuje tudi naše načrte in program; ob sestavi repertoarja za sezono 2024/25 se seveda nisem mogla izogniti dejstvu, da replike iz izbranih besedil ne bodo odmevale s starih, vegastih desk in se ulovile v zlate štukature modernizirane baročne dvorane, pač pa se bodo rojevale v povsem drugačnem okolju.

Pa vendar. K sreči se bo dejansko spremenila samo lokacija. Mi se ne bomo spremenili. Še naprej bomo ostali zavezani našim vrednotam, našemu osnovnemu poslanstvu, naši dolgoročni viziji in našim ambicijam. Še naprej se bomo trudili, da bi za vas pripravili vrhunski program, ki vas bo z vsako predstavo za nekaj čas iztrgal iz vsakdana in vaše življenje napolnil z novimi spoznanji, razmisleki, čustvi.

Vesela in ponosna sem, da ste našo osveženo programsko usmeritev toplo pozdravili in ste v sezoni 2023/24 svojo naklonjenost izkazali z znatno povečanim obiskom naših predstav. Vesela in ponosna sem, da podpirate našo zavezo, da se v naših predstavah opiramo na širino idej in ne na ozkogledo zagovarjanje ene same; da vas vznemirjajo in privlačijo različne zgodbe, skozi katere prikazujemo človeka in njegov položaj v svetu. Vesela in ponosna sem, da opažate in odobravate naše prizadevanje, da bi v predstavah Drame prepoznavali in obravnavali aktualne teme in žarišča; da vas znamo pritegniti v svet umetnosti, ki vam in nam ponuja prostor za refleksijo, čustvovanje in spoznavanje drugačnih svetov.

Prepričana sem, da poslanstvo Drame ni v dnevnopolitični refleksiji in »agitaciji«. Pri odločanju o tem, katero besedilo izbrati za uprizoritev na naših odrih, je moj glavni kriterij: kaj nam lahko to besedilo pove, s čim nas vznemiri, kako se nas dotakne, so osebe v njem prepoznavne, sproža dovolj vprašanj? V tem je naša »aktualnost«.

Maksim Gorki in Paolo Magelli, Michael Frayn in Ivana Djilas, Ivan Cankar in Vito Taufer, Bertolt Brecht in Mateja Koležnik, Robert Icke in Martin Kušej, Georges Perec in Anđelka Nikolić, Ferdinand von Schirach in Peter Petkovšek, Tennessee Williams in Nina Šorak.

To so avtorji in režiserji, s katerimi vas vabimo v naše nove prostore v Litostroju.

Koliko smo podobni osebam iz Otrok sonca Maksima Gorkega, ki se izgubljajo v zasebnih, dnevnih čustvih in interesih, medtem ko se okrog njih ruši svet? Da bi to raziskal, se v Dramo po nekaj letih vrača Paolo Magelli, ki vedno poskuša z izostreno odrsko govorico gledalce izbezati iz cone udobja.

Bomo prepoznali situacijo v znameniti farsi Michaela Frayna Hrup za odrom, ki v divjem komičnem tempu razgalja mehanizem gledališkega ustvarjanja? V duhoviti interpretaciji Ivane Djilas bo ta vrtoglava gledališka norišnica perpetuirala situacijo, v kateri smo se znašli ob selitvi.

Nas bo Cankarjeva brutalna analiza (slovenske) politične kloake v komediji Za narodov blagor razjezila, nasmejala, zgrozila? Pa ja ne bomo zamahnili z roko in olajšano rekli: »To je samo igra …«? V pasti teh vprašanj se bo poglobil Vito Taufer, ki je nazadnje v Drami režiral uspešnico Razbiti vrč.

Zakaj bi nas kakorkoli zanimala zgodba o tatovih, beračih in cipah v Operi za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla? Najbrž ne samo zato, ker bo to res poseben dogodek, saj bo prva koprodukcija Drame s SNG Opera in balet, kjer jo bomo tudi igrali. Pač pa predvsem zato, ker se bo temu dvomu z zanjo značilno neusmiljeno ostrino in natančnostjo posmehnila režiserka Mateja Koležnik, ki se k nam z evropskih odrov vrača po več kot desetih letih.

Direktorica klinike ostro zavrne željo staršev, da bi k umirajoči hčerki spustila duhovnika. Škandal, ki ob tem izbruhne, uniči njeno kariero in razkrije krhkost medčloveških odnosov ter toksičnost javnih diskurzov. Zveni znano? Z nadvse aktualno in eksplozivno družbenokritično igro Roberta Ickeja Zdravnica bomo v Drami ponovno pozdravili režiserja Martina Kušeja, nekdanjega direktorja gledališča Residenztheater v Münchnu in Burgtheater na Dunaju.

Ste že kdaj šli svojega šefa prosit za višjo plačo? V Mali Drami bomo v Povišici Georgesa Pereca spremljali neštete smešne, absurdne in tudi tragične različice te izhodiščne situacije. V začarani krog malega potrošnika v uničujočem stroju kapitalizma se bo podala režiserka Anđelka Nikolić, ki bo prvič sodelovala z Dramo.

Se strinjate s tem, da bi zdravnik na prošnjo pacienta lahko predpisal odmerek zdravil, s katerimi lahko naredi samomor? Več kot aktualno sodno dramo o evtanaziji Ferdinanda von Schiracha Bog, kjer se na podlagi konkretnega primera krešejo mnenja različnih strokovnjakov, bo režiral Peter Petkovšek, ki se je v Mali Drami predstavil s subtilno postavitvijo Gospe Dalloway.

Kako se tem propada, iluzije in nasilja v kontekstu družbenih sprememb in moralnih dilem lotiti danes? Tančine odnosov v znameniti drami Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje bo raziskovala Nina Šorak, ki je v Mali Drami režirala uspešnico Otroci.

Osem predstav. Osem svetov, osem vznemirljivih umetniških raziskovanj, osem zgodb v interpretaciji našega vrhunskega igralskega ansambla.

Prisrčno vas vabimo, da se skupaj z nami vprašate, kaj nam lahko teh osem besedil pove, s čim nas vznemirijo, kako se nas dotaknejo.

Pridite v L56!

Vesna Jurca Tadel,

ravnateljica