Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je usodno zaznamovalo moje življenje. Prepričana sem, da danes ne bi bila v Sloveniji, če mi pred 25 leti Janez Pipan in Dušan Jovanović ne bi odprla vrat Drame. Sodelovala sem z vsemi ravnatelji tega stoletja in vsakemu sem hvaležna za priložnosti in umetniški dialog. Velika čast je stati na mestu naslednje osebe, odgovorne za tako pomembno slovensko ustanovo, in še posebej pomembno je, če je ta oseba ženska in priseljenka – ne le zame, temveč za vse, ki čutijo Slovenijo kot svoj dom ter vlagajo vanjo svojo energijo, kreativnost in delo. Hvaležna sem Ministrstvu za kulturo in ministrici dr. Asti Vrečko za izkazano zaupanje.

Največja naloga bosta vrnitev Drame v matično stavbo in zaključek dolgotrajne prenove, pri kateri je treba spoštovati vse dosedanje napore. Nadomestni prostori zahtevajo dodaten trud zaposlenih in občinstva, a vsi smo pripravljeni vložiti energijo, da se čim prej vrnemo domov. Ponos Drame so njeni izjemni igralci, ki potrebujejo širok prostor za ustvarjalnost, sodelovanje z domačimi in tujimi režiserji ter vključevanje novih umetnikov vseh profilov. Okrepiti moramo prepoznavnost v svetu in dostopnost po vsej Sloveniji.

Gledališče ostaja prostor živih srečanj in razmisleka o družbi, zato je pomembno, da se dotika socialno relevantnih tem in presega tradicionalne žanrske delitve. Sodobno gledališče je razširilo poligon sredstev za pripovedovanje. Prepričana sem, da delitev na dramsko, glasbeno, lutkovno, gibalno, komedijo, resno, za mlade, eksperimentalno … ne vzdrži več. V projekte je treba pripeljati raznovrstne umetnike in jih spodbuditi, da uporabljajo vsa izrazna sredstva. Enako pomembno je spodbujati pisanje v slovenskem jeziku in približevati gledališče novim generacijam občinstva.

Socialna varnost ustvarjalcev je ključna za razvoj gledališča, še posebej v prepletu javnih uslužbencev in samozaposlenih. Poskrbeti moramo za uvajanje mladih umetnikov – igralcev, režiserjev, scenografov, oblikovalcev videa in svetlobe, skladateljev, koreografov, dramaturgov, kritikov – pa tudi za vse zaposlene v zaodrju, katerih delo je pogosto premalo vidno.

Trenutne težave Drame so rešljive, saj smo vsi – od ministrstva do ansambla in sodelavcev – motivirani, da jo vrnemo v prenovljene prostore z najboljšim možnim programom za staro in novo občinstvo.