Mladi irski dramatik, scenarist in režiser Conor McPherson (1971) je trenutno med najbolj popularnimi in gledanimi avtorji v sicer zelo živahnem in ustvarjalnem britanskem gledališču. Njegova različica že kar neverjetne zgodbe o uspehu priča ne le o tem, da se britansko gledališče kot že tolikokrat doslej spet navdihuje ob irski specifiki, ampak tudi o tem, da je mogoče v gledališče privabiti množice tudi z navidez povsem preprostim in nepretencioznim pisanjem, ki se izogiba vsakršnim zunanjim učinkom in tudi trenutno še posebej pri mladi avtorjih tako pogosti drastičnosti.

Podeželski pub nekje bogu za hrbtom, štirje domačini in pred kratkim priseljena novinka ob večerni pijači neobvezno klepetajo. Kot je v navadi ob takšnih priložnostih, se iz šaljivega dialoga začnejo luščiti zgodbice. Zgodbice o duhovih in najrazličnejših nadnaravnih pojavih, ki so jih skusili vaščani, so bolj smešne kot srhljive, dokler …