»Ali je bog ali ga ni?«, vpraša Karamazov svoja sinova Ivana in Alekseja, in tako se začne Korunova »odrska konstrukcija romana« Bratje Karamazovi. Če navedemo še nekaj zadnjih replik – »Zdaj jim pogrinjajo mizo … pogrebščina bo menda … tudi lososa bodo imeli …« – lahko že zaslutimo izjemne razsežnosti in kompleksnost zgodbe, ki jo Korun v stilu starega gledališkega mojstra lušči iz razvejanih pripovednih tokov realističnega romana devetnajstega stoletja in prevaja v sodobno dramsko strukturo.

Roman Bratje Karamazovi (1879-1880) je zadnje delo Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Čeprav je v večini svojih najboljših del presegel okvire realizma z obravnavo ključnih filozofskih in moralnih vprašanj, so prav Bratje Karamazovi skrajna točka v tem iskanju. V romanu pisatelj obravnava ključna moralna in filozofska vprašanja, ki so ga mučila vse življenje, na primer vprašanje o Bogu, o dobrem in zlem, vprašanje človekove krivde in njegove svobode in še mnoga druga. Vsa ta vprašanja pa je Dostojevski v stilu izjemnega pripovednika in filozofa eksistence vpisal v napeto »kriminalno« zgodbo o treh bratih Karamazovih, Mitji, Ivanu in Alekseju, in o uboju njihovega očeta, ki jo dopolnjujejo številne spremljajoče osebe, od starca Zosime in lakaja Smerdjakova do dveh usodnih žensk …

V dolgih letih svojega ustvarjanja je Mile Korun sooblikoval slovenski gledališki prostor. Bil je med največjimi pobudniki modernizacije slovenskega gledališča in med načrtnim raziskovanjem možnosti le-tega se je zapisal v gledališki spomin s številnimi izrednimi uprizoritvami. Nedvomno mednje lahko štejemo tudi uprizoritev Dostojevski: Idiot, 13 skic iz romana, ki je prejela vrsto nagrad, predvsem pa je naletela na izjemno zanimanje in navdušenje publike. Pet let mineva od premiere te uprizoritve, ki je še vedno na programu našega gledališča. Ves ta čas je Mile Korun pripravljal Brate Karamazove in znova spremenil klasika psihološkega realizma v fascinantnega dramatika. Aljoša, Ivan, Mitja stopajo na odrske deske, z njimi pa njihova strastna zgodba in temeljna vprašanja sodobnega sveta in človeka.