Marko Mandić je v Drami prvič nastopil leta 1996 v uprizoritvi Indijc hoče u Bronx avtorja Israela Horowitza in režiserke Mateje Koležnik, se naslednje leto študijsko izpopolnjeval v New Yorku na gledališkem inštitutu Leeja Strasberga in v HB Studiu pri Uti Hagen, po končani AGRFT pa leta 1998 postal član SNG Drama Ljubljana in tukaj ustvaril večino svojih najboljših vlog. Ima status igralca prvaka. Prejel je številna priznanja in nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada, več Borštnikovih in na Berlinalu filmsko nagrado european shooting star. Pomemben del njegovega opusa je sodelovanje z režiserjema Ivico Buljanom in Bojanom Jablanovcem ter neodvisno skupino Via Negativa. Igra mu pomeni predvsem raziskovanje neznanega, ki ga v različnih poetikah kot iz vesoljskih ekspedicij v svojih praviloma presežnih igralskih stvaritvah prinaša občinstvu. Svoj igralski izraz intenzivno raziskuje tudi v filmih, v zadnjem obdobju zlasti v mednarodnih (ko)produkcijah. Mednarodni prostor se mu je odprl tudi na gledališkem področju, kjer sodeluje z režiserji, kot so Evgeny Titov, Antú Romero Nunes in Jan Fabre.