Cankar je to servilnost oblastnikov do samih sebe in prazno dvorjenje ljudstvu videl in opisal z veliko subtilnostjo in prodornostjo ter ostaja eden od najboljših razgaljevalcev političnih principov v predstavniških ureditvah, ne le v Sloveniji, temveč tudi nasploh. Kar ni tako očitno, posebej ob naši malenkostni samozagledanosti, ki tukajšnjo politiko, kulturo in splošno družbeno klimo kar naprej ponižuje s slovenskostjo – slednja da je fundamentalno hlapčevska, pridna in zadržana, sumničava do izjemnosti in velikih dosežkov, ozkogleda, največji osebni dosežek pa je, da zajebeš soseda. Takšno omejeno gledanje, opojeno s Cankarjevimi sicer upravičenimi očitki slovenski družbeni realnosti, pa povsem spregleda Cankarjevo dejansko prodornost – Cankar gotovo kritizira slovenstvo, a precej bolj precizno lahko rečemo, da na primeru liberalnega tabora najprej kritizira strankarski predstavniški sistem s slovenskimi karakteristikami. Poudarek je seveda na sistemu. Oziroma, natančneje, v kontekstu sižeja drame, kritizira delovanje in obnašanje ljudi na mestih moči v tem sistemu. In še natančneje: medsebojno obračunavanje liberalcev na tedanji politični sceni.
Matjaž Zorec, Blagri vseh narodov (odlomek)