Režiser
Heiner Müller
Cement
KLEIST: Cementarna več ne obstaja, a ne razumete,
Čumalov. Rdeča ali bela, Rusija znova je
dežela bréz. Kaj imate proti brezam.
Ta kup kamenja in rje zgrajen
je bil za tisoč let. Minila so.
Glejte vodo, ki priteka s hribov.
Kamne, ki smo iztrgali jih hribom,
zdaj izpira in nosi hribom jih nazaj.
Naslov izvirnika: Zement. Nach Gladkow
Po Gladkovu
Premieri
26. marec 2021
Na spletu
13. november 2021
Veliki oder
Trajanje:
100 minut, brez odmora
Cement je ena največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramatike. Gleb Čumalov se po nekaj letih državljanske vojne po oktobrski revoluciji vrne domov, kjer se znajde v tovarni cementa, ki kljub visokoletečim revolucionarnim maksimam sameva sama, prazna in nedelujoča. Njegova vrnitev domov je tudi vrnitev k ženi in njunemu otroku. Toda žena mu ne vrača poljubov in objemov. Zaljubljena je drugam: njena ljubezen je zdaj Revolucija, njeno telo in srce sta zapečatena, njun otrok pa zaradi lakote kmalu mrtev. Glebov cilj je od tega trenutka dvojen: prepričati novo oblast, da lahko ljudje/delavci sami ponovno usposobijo tovarno, ki lahko dela in proizvaja še več in bolje kot prej, ter ponovno pridobiti srce svoje žene.
Cement je ljubezensko pismo nekemu trenutku preloma, rezu med obstoječim in radikalno novim, naslikano z brutalno surovo silo in mrakom, ki skozi celotno pisavo neizprosno izpričuje vero, da vse to je in mora biti, ne glede na grozljive izpeljave, in da je naša prihodnost, prihodnost človeštva, točno ta prelom ali pa … je sploh ne bo.
Ves svet je stisnjen v odnos med Odisejem – Glebom Čumalovom, ki se po državljanski vojni kot zmagovalec vrne domov k Penelopi – Daši Čumalovi. Namesto prazne tovarne, kjer iz betonskih zidakov raste trava in se pasejo koze, je dom: hiša, ki se izrisuje kot fatalno tuje, »das Unheimliche«. Namesto množice delavcev, revolucionarjev, aparatčikov, kozakov, izdajalcev, fanatikov, fantastov sta le mož in žena ter prostor med njunima telesoma in besedami. Ves zunanji družbeni konflikt panoramskih razsežnosti se stisne med Gleba in Dašo. Gledamo eksplozijo komunistične revolucije, identitetne in spolne politike, razrednega boja, feminizma, zgodovinskih opolnomočenj in ekonomske emancipacije na prizorišču zakonske spalnice in kuhinje. Kot da se vsi politični boji začnejo na koži in se brutalno zarivajo in preizkušajo odpornost ženskega telesa. Kot da zgodovina 20. stoletja najde svoje pravo prizorišče – prostor sape med usti njega in nje.
Sebastijan Horvat
Iz gledališkega lista
Junake tega romana obdajata smrt in nasilje, vendar se prihodnost odpira pred njimi kot brezno. Skok v to brezno pomeni gotovo smrt – morda samo simbolno (konec tega, kar je dotlej pomenilo človek, delo, moški, ženska, ljubezen …), morda pa tudi biološko. V takih časih senc ni mogoče držati daleč od sebe revolucionarjem zmeraj sedi na rami smrt.
Mi živimo v čisto drugačnih časih. Revolucionarjev ni več in smrt nikomur več ne sedi na rami, pa kljub temu čutimo, da nekaj ni prav. Grožnja realne katastrofe, ki se odpira pred nami, ni zadosti velika, da bi jo bili zmožni v popolnosti dojeti. Vendarle pa nismo prepuščeni samim sebi. Nekdo (ali nekaj) je z nami. Čutite? Ko smo bili otroci, smo si dovolili videti, občutiti ta isti neprijetni občutek, ki mu ne bomo mogli uiti, ko bomo stari in bolni gledali ples svetlobe in senc na steni nad posteljo – slutnjo, da nekaj strašnega, monstruoznega ves čas stoji v mraku in nas opazuje. Civilizacija, ki ji pripadamo, ne pozna načina, kako misliti seksualnost, smrt ali strašljiva brezna svobode, in zato smo se morali naučiti živeti z monstrumi. Ampak s čim se bodo ukvarjali monstrumi, ko nas več ne bo?
Milan Ramšak Marković, Cement in breze (odlomek)
Ustvarjalci
Igralska zasedba
Daša Čumalova
Gleb Čumalov
Badjin
Oficir
Kozak 1
Kozak 2
Drago Ivanuša
Herakles 2 ali Hidra (glas)
Na sporedu
Nagrade
Sebastijan Horvat – Borštnikova nagrada za režijo, FBS
Nataša Barbara Gračner – Borštnikova nagrada za igro, tudi za vlogo Daše Čumalove, FBS
Marko Mandić – Borštnikova nagrada za igro, tudi za vlogo Gleba Čumalova, FBS
Igor Vasiljev – Borštnikova nagrada za scenografijo, FBS
Aleksandar Čavlek – Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe, FBS
Festivala
2022
57. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor (FBS)
Cementfest, Beograjsko dramsko gledališče Beogradsko dramsko pozorište
Iz medijev
onaplus.delo.si, 26. januar 2021
24ur.com, 27. januar 2021, Alma Rahne
STA, 28. januar 2021
morel.si, 28. januar 2021
film-mag.net, marec 2021
mladina.si, 25. marec 2021 Damjana Kolar
TV Slovenija 1, Osmi dan, 25. marec 2021, Polona Balantič
TV Slovenija 1, Odmevi, Kultura, 26. marec 2021, Polona Balantič
dnevnik.si, 26. marec 2021, Gregor Butala
rtvslo.si, 26. marec 2021
STA, 26. marec 2021
novice.svet24.si, 27. marec 2021, Marjana Vovk
dnevnik.si, 31. marec 2021, Gregor Butala
vecer.com, 31. marec 2021, Melita Forstnerič Hajnšek
Radiokaos, 8. november 2021, Andrej Pengov
STA, 10. november 2021
STA, 13. november 2021
Rtvslo.si, 13. november 2021, K. Št.
Radio Slovenija 1, 14. november 2021, Petra Tanko
Delo, 23. november 2021, Benjamin Zajc
Hrvatski radio 3, 29. november 2021
TV Slovenija 1, 3. januar 2022, Marjana Ravnjak
koridor-ku.si, 30. januar 2021, Jaka Smerkolj Simoneti
rtvslo.si, 15. februar 2022, N. Š.
Delo, 15. februar 2022, Peter Rak
Delo, 12. junij 2022, Nina Gostiša
rtvslo.si, 12. junij, A. J.
STA, 12. junij 2022
Dnevnik, 12. junij 2022, Gregor Butala
maribor24.si, 12. junij 2022
paradaplesa.si, 17. junij 2022, Daliborka Podboj
borstnikovo.si, 12. junij 2022
STA, 13. september 2022
Večer, 13. september 2022, M. H.
Delo, 15. september 2022, Nina Gostiša
rtvslo.si, 15. september 2022, Nina Zagoričnik
Prikaži vseSkrij