Ob praznovanju življenjskega jubileja uglednega in uspešnega industrialca se zberejo njegova družina z odraslimi otroki in gostje. Obeta se slovesnost v velikem slogu, a podoba uglajene meščanske družbe se zasuče, ko slavljenčev sin v protokolarnem govoru izpove, da ga je oče v otroštvu spolno zlorabljal.
Tema igre – spolna zloraba otrok – je prav ta hip izjemno izpostavljen problem. Pri tem pa ga Vinterberg uspešno veže na problematike, ki so širše in morda celo bolj zavezujoče: konstitucija meščanske družine; lažnivost in mimikrija, ki se iz družbenih odnosov seli v intimne; težavnost soočanja z resnico o sebi in drugem, ki se od intimnih problemov ponovno seli k družbenim in doseže srhljive dimenzije z eksplicitnim, obenem pa povsem prepričljivim in prepoznavnim rasizmom.
Igra je organizirana okrog ekscesne teme, vendar govori o splošnih problemih. Pri tem pa silovito problematizira meščanstvo, kakršnega pri nas doslej morda nismo poznali; prav zdaj pa slavnostno vstopa v naš prostor.

Igro je Thomas Vinterberg z Mogensom Rukovom napisal po svojem filmu Praznovanje. Ta je ena najuspešnejših stvaritev, posnetih po pravilih Dogme, ta čas slovite filmske doktrine, ki nasprotuje estetskim načinom in prevladi Hollywooda. Moč drame Praznovanje pa presega vprašanja in polemičnost različnih medijskih principov.