30. 8. Ustanovitev Narodne čitalnice ljubljanske
s prostori nasproti Kazine (na takratni Šelenburgovi ulici, na vogalu Šubičeve in Slovenske, kjer zdaj stoji spomenik Francu Rozmanu – Stanetu); njen predsednik od 1863 do smrti Janez Bleiweis;
v naslednjih šestih letih, do ustanovitve Dramatičnega društva, je na svojem odru priredila 23 gledaliških predstav.

Janez Bleiweis začne izdajati prvo slovensko dramsko edicijo Slovenske glediščine igre. V tem in naslednjem letu izide 5 zvezkov.

31. 12. Prvi nastop Josipa Nollija, po izobrazbi pravnika, pozneje opernega pevca, igralca, režiserja in sploh vsestranskega gledališčnika, na odru ljubljanske Čitalnice na veselični prireditvi Južnega Sokola, v prvem operetnem delu v slovenščini, uprizoritvi komične skladbe Franza Schuberta Advokata.

Tudi pisatelj, skladatelj in politik Miroslav Vilhar začne izdajati zbirko gledaliških besedil, svojih in priredb. V tem in naslednjem letu izide 6 zvezkov.

15. 11. Prvo posvetovanje čitalniških rodoljubov
(12-članski »osnovalni odbor dramatiškega društva«; predsednik je pisatelj in politik Luka Svetec, tajnik Josip Nolli) za ustanovitev Dramatičnega društva
v Ljubljani. Na njem zadolžijo enega od odbornikov, pravnika Josipa Stareta, naj sestavi pravila, da jih bodo poslali v odobritev kranjskemu deželnemu predsedstvu.

2. 3. »Njega Veličanstvo blagoizvolilo je s previšnjim sklepom dovoliti, da se napravi Dramatično društvo
v Ljubljani.«

18. 4. Datum dopisa, s katerim c.-kr. deželna vlada sporoča, da so potrjena tudi pravila Dramatičnega društva, velja za dan njegove ustanovitve.

24. 10. Prva predstava Dramatičnega društva: veseloigra Václava Klimenta Klicpere Na mostu,
r. Josip Nolli. Dramatično društvo nima lastne stavbe, zato je premiera v dvorani ljubljanske Čitalnice, tako kakor večina predstav Dramatičnega društva v naslednjih sezonah. V prvi sezoni 8 premier, priredb/prevodov veseloiger; število premier do konca 1877/78 narašča in se giblje okrog 20, le do repriz pride redkokdaj. Repertoar, tudi glasbeni, ostaja v duhu prve sezone, z redkimi izjemami »resnejših« iger in izvirnih del. Režiser (v tedanjem pomenu) vseh je v prvih 8 sezonah Josip Nolli.

Izhajati začne »društvena publikacija« – zbirka Slovenska Talija, v kateri je do 1896 v 60 zvezkih objavljenih 118 iger, nekaj izvirnih, večinoma pa prevedenih in prirejenih, od katerih so številne uprizorjene veliko pozneje ali sploh ne.

3. 5. Prva predstava Dramatičnega društva
(v sodelovanju z Južnim Sokolom in Narodno čitalnico ljubljansko) na odru Deželnega gledališča, ki pa je bolj ko ne gostovanje: uprizoritev veseloigre Augustina Eugèna Scriba Moja zvezda, r. Josip Nolli. Do tako zaželenega odra pridejo Slovenci predvsem po zaslugi datuma, ki je za obisk gledališča že zunajsezonski; za nemškega najemnika odra in njegove družbe je termin nezanimiv.

21. 6. Predsednik Dramatičnega društva postane pesnik, pisatelj, dramatik, literarni kritik in jezikoslovec Fran Levstik, potem ko je Luka Svetec po blamaži v dunajskem državnem zboru (»realpolitično« glasoval za dualizem) odstopil in
v odboru ni bilo več staroslovencev. A predsednik Fran Levstik in tajnik, zgodovinar Jurij Kozina, delujeta v odboru le nekaj mesecev, potem vodi Dramatično društvo podpredsednik, pravnik in politik Peter Grasselli, tajnika nadomešča član odbora Josip Nolli.
Pravila Dramatičnega društva, ki so jih v prvi različici pripravili Josip Stare, Peter Grasselli in Josip Nolli, Fran Levstik pa jih že pred sprejetjem predsedniške funkcije nekoliko spremenil, vsebujejo tri prvine moderne ustanove:

• dramaturški oddelek kot znanstveni temelj: to je »znanstveni razdelek«, ki mora » presojati presojati in pripravljati dela, za tisk odmerjena«, kar pomeni, da mora ocenjevati izvirna in prevedena besedila in jih objavljati v društveni publikaciji, izdajati knjige gledališke stroke, spodbujati izvirno slovensko dramatiko (z razpisi nagrad, »daril« – prvič 1870) in organizirati strokovno knjižnico;
• igralsko šolo kot praktično in teoretično pripravo: to je »dramatična učilnica«, namenjena bodočim igralcem, da bi »otresli se povojev diletantizma«;
• stalni gledališki oder s poklicnimi igralci, ki naj »napravlja igrokaze«. Vse tehnične in umetniške priprave za predstave vodi »igralni razdelek« (repertoar, bralne in igralske vaje, uprizoritev).

Dramatično društvo, katerega dejavnost se financira iz članarin in inkasa, zaprosi deželni zbor za enako podporo, kakršno v Ljubljani uživa nemško gledališče, odobrena so le namenska sredstva za »gledališko učilnico« in za »darila za dramatične umotvore slovenske«. Pozneje Dramatično društvo za vsako sezono pridobi skromno subvencijo deželnega zbora. Pomaga pa si tudi z akcijami svojega t. i. podpornega odbora (npr. z narodno subskripcijo po vsej Sloveniji).

Izide prvi zvezek (tako je navajan tudi v referenčnih virih, čeprav je prej, z letnicama 1867 in 1868, izšlo že najmanj 7 zvezkov) Slovenske Talije: Priročna knjiga za glediške diletante, posebno za ravnatelje igrokazov ter prijatelje slovenske dramatike sploh v redakciji Josipa Nollija (s pomočjo Josipa Stareta), delno posneta po priročniku Josefa Mikuláša Boleslavskega Příruční kníha pro divadelní ochotníky (1867). V četrtem razdelku je tudi t. i. Imenik slovenskih glediških igrokazov, torej vseh dotlej znanih dramskih besedil v slovenščini, tudi neobjavljenih; med šaloigrami, komičnimi prizori, »dramatičnimi drobtinami«, prevodi nemških in čeških predelav zlasti francoskih iger in osupljivim številom del Augusta von Kotzebueja so tudi: Devica Orleanska, Marija Stuart, Nevesta mesinska, Razbojniki, vsi trije deli Valenštajna in Viljem Tell Friedricha Schillerja, prvi del Fausta in Ifigenija v Tavrii Johanna Wolfganga Goetheja, Hamlet, kraljevič danski Williama Shakespeara in Sofoklov Ajant.

10. 10. Začetek rednega, četudi redkega nastopanja Dramatičnega društva v Deželnem gledališču: prva predstava je ponovitev veseloigre Karla Sabine Inserat ali Išče se nevesta, r. Josip Nolli, potem ko je deželni odbor dovolil Dramatičnemu društvu, da sme na tem odru prirediti predstavo eno nedeljo v mesecu. V sezoni 1870/71 mu dodeli tri termine na mesec, od tega dve nedelji, 1871/72 štiri, od tega dve nedelji; pozneje začne deželni odbor zmanjševati podporo in frekvenco: 1882/83 dva termina na mesec, od tega ena nedelja.

Delovati začne dramska šola: tečaj deklamacije in igre (»predstavljanja«) za gospice vodi Dragoila Ody (Odijeva), za gospode Josip Nolli; tečaj petja vodi Anton Foerster. Šola v večjem ali manjšem obsegu deluje do 1878/79, ko deželni odbor Dramatičnemu društvu odtegne podporo.