Režiserka
Po trilogiji Ivana Mraka Stari Rimljan, Sinovi starega Rimljana, Razsulo Rimljanovine in po drugih Mrakovih besedilih
Mrakijada
Družinska saga o družbenem in človeškem razsulu kot prilika o inherentni jalovosti tosvetne svojine
Krstna uprizoritev
Premiera
28. marec 2023
Veliki oder
Trajanje:
300 minut, z dvema odmoroma
»Za protest in opozicijo si bil rojen, […] in naenkrat si se znašel pred dejstvom, ki ne potrebuje tvojega kljubovanja in tvojih revolt. Navadil si se trepetati pred nečem nevidnim, pred oblastjo, naenkrat pa nimaš pred čem več. Kakor da je izginil z oblastjo tudi smisel tvojemu življenju. […] In ti, ki ne maraš, ne moreš razumeti neke lažne hierarhije, ki v svoji preprostosti gledaš stvari, kakor so, nisi in nočeš dojeti, da je vse življenje zgrajeno na interesih, boš stopil ob stran, kakor pes boš poginil. Umakni se, ki nočeš razumeti zakona večine!«
Ivan Mrak: Iztrgan list iz dnevnika petnajstletnega
Dramatika pisatelja, igralca in režiserja Ivana Mraka (1906–1986) velja za spregledano, neuprizarjano in neupravičeno marginalizirano, četudi je sam Mrak vse življenje zavestno vztrajal na tej prisilni »margini«. V ljubljanski Drami so, recimo, njegovo dramo nazadnje uprizorili leta 1970 (Mirabeau).
Mrakovo gledališče v času njegovega življenja trilogije Rimljanovina ni uprizorilo v celoti. Starega Rimljana je premierno izvedlo leta 1939, Sinove starega Rimljana leta 1941, kmalu po tem (leta 1942) pa so Mraku prepovedali gledališko dejavnost, ker se ni vključil v fašistični sindikat. Zadnji del trilogije, Razsulo Rimljanovine, ki ga je dokončal leta 1945 in je v tiskani obliki izšel šele leta 1974, pa doslej še ni bil uprizorjen.
T. i. trilogija Rimljanovina je od vseh Mrakovih dramskih ciklov najbolj avtobiografska, saj na podlagi nekaterih dejstev iz avtorjeve mladosti, predvsem pa usode gostilne Mrakovega očeta Pri starem Rimljanu (kasneje Gostilna pri Mraku, danes Hotel Mrak), pripoveduje fiktivno sago »brutalne rodovine Rimljanovine« od leta 1919, torej od konca prve svetovne vojne, do leta 1945, konca druge svetovne vojne. Če se prvi del ukvarja z vprašanjem nasledstva v zakulisju družbenega preobrata po prvi svetovni vojni, propadu Avstro-Ogrske ter vzpostavitvi kraljevine SHS (in kasneje kraljevine Jugoslavije) ter s posledičnim razsulom navidezno »prefinjenega« malomeščanskega sveta Starega Rimljana, ki ga je pokopala »nova era barbarstva« industrijskega kapitalizma, »ko se misli in dela in proizvaja za večino«, in ko je »v dobi kolektivnih in zmehaniziranih podvigov« povsem prevladala »blazna gonja za denarjem in užitki« povojnih dobičkarjev in črnoborzijancev, se drugi del, Sinovi starega Rimljana, osredotoča na medvojni, eminentno slovenski boj za oblast po smrti »vladarja«, torej na večne družinske prepire zaradi zapuščine in ohranjanja dediščine, na nenehna medsebojna obtoževanja in sumničenja v spremljavi zadolževanja in alkoholizma. Razsulo kot sklepni del pa slika povojno družbeno razsulo (1945/46) po zmagi nad okupatorjem in vzpon narodnoosvobodilnega gibanja ter komunistične partije, povojne obračune in usodo kolaborantov, posredno pa namiguje tudi na dachauske procese. Vsak del trilogije se začne po koncu (ali začetku) ene od omenjenih zgodovinskih »prekucij«, sklene pa se s tragično smrtjo enega od protagonistov in z vzponom njegovega naslednika, pri čemer se zločini in dolgovi očeta ciklično prenašajo iz roda v rod. Ta ciklična struktura, ki spominja na Shakespearov »veliki mehanizem zgodovine« (Kott), pri katerem se prenos oblasti vrši z vzponom novega kralja, ki ubije prejšnjega, in tako ad infinitum, je v Rimljanovini jasno razvidna. Celotna trilogija pravzaprav uprizarja ciklični mehanizem nenehnega prenosa in izgube oblasti, ki navsezadnje razkriva inherentno jalovost tosvetne svojine.
Izrazitejši poudarki Mrakijade so nedvomno tudi: vloga Rimljank in uslužbenk Rimljanovine ter posledično usoda žensk v in po vojni; vprašanje (ne)zmožnosti preseganja »dialektike rablja in žrtve« (Kermauner), torej človeku očitno inherentnega mehanizma samopoveličevanja (sebe in naših) ter sočasne demonizacije drugih; marginalizacija določenih ustvarjalcev, ki jih je naša kulturna javnost vztrajno zavračala, predvsem če so javno izpričevali svoje dolgoročne ambicije po ustvarjanju največjih del znanosti in umetnosti ali drezali v nevralgične točke narodne psihopatologije.
Tibor Hrs Pandur
V priredbi so tudi odlomki iz Mrakovih avtobiografskih besedil Tragični paradoks bivanja 2 in Ivan O. ter dram: Blagor premagancev, Talci, Rdeča maša, Gorje zmagovalcev, Marat, Andrej Chenier. V predstavi smo uporabili odlomke iz člankov Keitha Lowa Težki začetki in Irene Stratenwerth Dnevi jeze.
Iz gledališkega lista
Kot omeni Bartol, je tudi pot Mrakovih besedil do gledaliških odrov oviral Mrak sam, ki ni dopuščal nikakršnega krajšanja ali poseganja v tekst. Svoja besedila je tako še naprej uprizarjal sam, z večinoma ljubiteljskimi igralci, nekaj časa pod okriljem Kulturnoumetniškega društva Ivan Rob, s katerim so leta 1950 uprizorili Rdečega Logana v režiji Milana Skrbinška, in pozneje z različnimi priložnostnimi skupinami igralcev: Slovenska scena mladih, Mrakovo gledališče, gledališče Rimska cesta, Gledališče Thema. A večina javnosti je dela zavračala kot diletantska in kot Mrakov osebni ekshibicionizem, njega pa označila za parazita.
Vseeno je Mrak okoli sebe ustvaril krog mladih občudovalcev, ki so v njem res videli genialnost, v katero je sam tako goreče verjel. To so bili mladi literati, umetniki, igralci, igralke, ki jih je Mrak pritegnil s svojo držo učitelja, preroka. Člani tega kroga so se ves čas menjavali, saj se je iluzija, ki so jo gojili o Mraku, slej ali prej razblinila. Če je Mrak zaslutil, da kdo trohico dvomi o njegovem nauku ali da ni dovolj močan, da bi prestal njegovo urjenje in stroge zahteve, ga je sam izločil. Z njimi je prirejal bralne večere, na katerih jim je prebiral odlomke iz svojih dramskih del, ki jih je večinoma izdajal v samozaložbi ali pa si je objavo izboril v obrobnih, niti ne literarnih revijah, na primer v emigrantskih publikacijah ali duhovniški reviji Nova pot, pod pvsedonimom Nabi, saj so lahko v njej objavljali le duhovniki. Svojim učencem je pomagal tudi pri razvoju njihovega osebnega umetniškega izraza in z njimi debatiral o umetnosti.
Največji uspeh je doživel leta 1966, ko je tedanji ravnatelj ljubljanske Drame Bojan Štih uvrstil na repertoar njegovo himnično tragedijo Marija Tudor. Režiral jo je Viktor Molka, naslovno vlogo je odigrala Duša Počkaj in Mrak je vsako ponovitev spremljal iz prve vrste. (Kodelja) Kritiki so predstavo povečini sprejeli naklonjeno, zato so dali štiri leta pozneje Mraku novo priložnost z uprizoritvijo njegove tragedije Mirabeau iz njegove Revolucijske tetralogije v režiji Janeza Vrhunca, a ta ni ponovila uspeha predhodnice. Vseeno sta dve uprizoritvi njegovih besedil v osrednjem institucionalnem gledališču v Sloveniji pomenili, da je dosegel širšo publiko ter novo priznanje in zanimanje za njegovo delo, kar se je odražalo v tem, da so v zadnjih šestnajstih letih njegovega življenja postopoma začeli odkrivati, objavljati in uprizarjati del njegovega izredno obsežnega opusa.
Brina Jenček, Biografska skica Ivana Mraka (odlomek)
Ustvarjalci
Avtorska ekipa
Igralska zasedba
Pokojna mati, prva Rimljanka / Prvi oznaš
Stari Rimljan / Miličnik
Ana, Ferdijeva mati, druga Rimljanka / Janez, Zefin brat / Partizanka / Drugi oznaš
Rudi, Rimljanov sin iz prvega zakona / Hauptman Ermann / Panj
Francelj, Rimljanov drugi sin iz prvega zakona / Jakob Žontar, hišnik
Ferdi, Rimljanov sin iz drugega zakona
Zofka, bližnja sorodnica Rimljanovih / Zinka
Ela, Rudijeva žena / Ražmova
Štefančič
Alojz Bešnar, povojni bogataš
Tamara Avguštin
Marija Antoaneta / Rozi, Bešnarjeva žena
Dr. Egon Zorut, Bešnarjev osebni svetovalec
Zefa
Lojzka, hišna
Zora, natakarica
Julka, pomivalka
Mara, kuharica / Soseda
Na sporedu
Iz medijev
strasnohudi.si, 5. maj 2023, Klara Škrinjar, Maja Čakarić
seestage.org, 27. april 2023, Igor Burić
val202.rtvslo.si, Proti etru, 20. april 2023, Nina Zagoričnik
radiostudent.si, Teater v eter, 19. april 2023, Nika Šoštarič
vecer.com, 17. april 2023, Petra Vidali
TV Slovenija 1, Osmi dan, 13. april 2023, Marjana Ravnjak, Eva Semič
slovenskenovice.si, 12. april 2023, M. L.
veza.sigledal.org 11. april 2023, Blaž Gselman
slovenskenovice.si, 10. april 2023, Danica Lovenjak
novice.svet24.si, 2. april 2023, N. S.
365.rtvslo.si, Ars, 29. marec 2023, Ana Rozman
sta.si, 28. marec 2023, mlj/tv
delo.si, 28. marec 2023, Peter Rak
ars.rtvslo.si, Svet kulture, 28. marec 2023, Žiga Bratoš
rtvslo.si, 28. marec 2023, M. K.
morel.si, 24. marec 2023
dnevnik.si, 25. marec 2023, Gregor Butala
si21.com, 18. marec 2023
veza.sigledal.org, 14. marec 2023
dobrenavade.si, 14. marec 2023, B. U.
sta.si, 14. marec 2023, mlj/tv
Prikaži vseSkrij