Karl Ove Knausgård
Jutranja zvezda
VIKTOR A se kdo hoče
pogovarjati z nami?
EGIL Svet se hoče
pogovarjati z nami.
To je znak od sveta.
Znak od tistega, kar je.
Naslov izvirnika: Morgenstjernen
Krstna uprizoritev dramatizacije
Trajanje:
190 minut, z odmorom
Režiser
Ivica Buljan
Ustvarjalci
Avtorska ekipa
Igralska zasedba
Egil, TUDI Karl Frode
Kathrine
Agent pogrebnega zavoda
Tove
Arne
Jakob Merkač
Asle
Ivan Javornik
Heming
Brina Miholič
Ingvild
Jostein
Turid, TUDI Josteinova babica
Kathrinina mama
Solveig
Inge, TUDI Henriksen, Karl Ove in Reševalec
Greta
Gaute
Elleingsen, TUDI Hadeland, Torgeir in Ramsvik
Line, TUDI Policistka
Jaš Fujs
Viktor
Solveigina mama
Ole, TUDI Natakar, Kenneth, Bolničar in Kvitekrist
Sigrid, TUDI Sestra v psihiatrični bolnišnici
Martin, TUDI Georg in Reševalec
Geir
Benedicte
Karl Ove Knausgård v romanu Jutranja zvezda opisuje dogajanje, ki je skoraj v celoti skoncentrirano v dva septembrska dneva. V tem času se pred nami razprostira izjemen preplet različnih družinskih dram in fantastike, ta preplet pa pisatelj po svoji stari navadi nadgrajuje z esejističnim in ponekod že filozofskim pisanjem. Na prvi pogled je ta mešanica neukrotljiva, a se v gledališču ponuja možnost, da zgodbe posameznih junakov, ki jih Knausgård v romanu niza drugega za drugim, spremljamo istočasno, da se torej njegov bogati literarni svet razpre pred nami v vsej svoji širini. To se mi je zdelo najboljše izhodišče za dramatizacijo, saj lahko na ta način začnejo posamezni prizori komunicirati med seboj oziroma gledalca nagovarjati kot nova, neslutena celota. Seveda pa je bil takšen načrt zelo nepredvidljiv, saj je na papirju prepletati včasih tudi pet pripovednih tokov nekaj povsem drugega kot to početi na odru. Zato sem že vnaprej vedel, da bo zadnja verzija dramatizacije nastala na odru, med vajami.
Goran Vojnović
Roman Jutranja zvezda popolnoma ustreza mojemu režiserskemu poklicu. Zadnjih deset let se intenzivno ukvarjam s priredbami velikih proznih besedil. V sodobnem gledališču ponujajo ta besedila neprimerljivo močnejšo snov za uprizoritev kakor drame. Zgradba romana je izrazito pripovedna. V uprizoritvi želim sočasno prikazati različne zgodbe, ki interferirajo. Jutranja zvezda kot prispodoba utopične prihodnosti in apokaliptično znamenje zlovešče sije nad devetimi liki in nesreče se zdijo neizogibne. Zanimajo me usode likov srednje generacije, ki so v zrelih letih in želijo svoje življenje okronati z uspešno kariero ter stabilnimi intimnimi in družinskimi odnosi. Knausgårdove osebe preživljajo slabe dni svojega življenja, v lastnih bojih, krizah vere v karkoli, v eksistencialnem obupu. Razlage so pomanjkljive, a življenje gre naprej in sprašujemo se, ali liki slutijo svojo usodo. Ne samo da znanstveniki in strokovnjaki nimajo razlage za naravni pojav na nebu, za novo osupljivo svetlobo, ampak se dogajajo tudi težko razumljive in nenavadne stvari, skratka, to je roman o pojavih in dogodkih, ki jih ne razumemo povsem, o ljudeh, ki jim je težko vzpostaviti nadzor nad svojim življenjem, in o tem, kaj se zgodi, ko se sprostijo temne sile sveta.
Ivica Buljan
Iz gledališkega lista
Pred dobrim letom dni sem se vračal iz trgovine proti svojemu začasnemu berlinskemu domu in ravno ko sem začel brskati po žepih za ključi, da bi odklenil vhodna vrata, me je poklical Ivica Buljan. “Kje si?” me je vprašal. “Sinu nosim zdravila, ker ima vnetje grla,” sem rekel in se zagledal v vrečko, polno sladoledov, ki jih je zdravnica tistega jutra predpisala mojemu sinu. Nemci laringitisa ne zdravijo z antibiotiki, temveč s sladoledom, kar je v redu, problem je le, da se sladoledov ne dobi na recept.
A še preden sem lahko svoje težave z nemškim zdravstvenim sistemom razložil Ivici, je on navdušen izstrelil. “Imam idealno nalogo zate,” je rekel. “Karl Ove Knausgård piše prav o tem, kar ti živiš. Si že bral njegov zadnji roman?” “Ne še,” sem rekel in začutil močan občutek sramu. Knausgård me je navdušil, a sem se skupaj s slovenskim založništvom zataknil pri koncu drugega dela Mojega boja. Prebral sem torej le uvodna dva od šestih delov največjega literarnega fenomena preteklega desetletja, v katerem Karl Ove detajlno popisuje svoj življenjski boj s plenicami, otroškimi vozički, očetom alkoholikom, ženo z bipolarno motnjo, ljubo mu in neljubo Švedsko, lastno neizprosno željo po ustvarjanju literarne mojstrovine in vsem drugim, s čimer se ta veliki borec našega časa spopada v svojem vsakdanjem družinskem življenju. Že nekaj let sem zaman čakal na slovenski prevod tretjega dela Mojega boja, v tem času pa je Karl Ove Knausgård napisal štiri druge avto-biografske knjige in naposled tudi roman Jutranja zvezda. Ničesar od tega seveda nisem rekel Ivici, ki mi je že razlagal o nameri, da ta roman postavi na oder Slovenskega narodnega gledališča in da se mu zdim prav jaz najbolj primeren za dramatizacijo. Z vrečko sladoledov v roki sem se tudi samemu sebi zdel nadvse primeren za ta podvig.
Goran Vojnović, Je odrska Jutranja zvezda mogoča? (odlomek)
Iz medijev
Koridor-ku.si, 28. januar 2024, SOŇA TROBIŠ MÄSIAROVÁ
delo.si, 7. januar 2023, Benjamin Zajc
matica.hr, 24. november 2023, Ivana Slunjski
portalnovosti.com, 1. november 2023, Ivica Buljan
veza.sigledal.org, Kritika, 24. oktober 2023, Jaka Smerkolj Simoneti
kazalište.hr, 19. oktober 2023, Vesna Muhoberac
seestage.org, 16. oktober 2023, Živa Kadunc
jutarnji.hr, 9. oktober 2023, Leo Rafolt
365.rtvslo.si, Ocene, 9. oktober 2023, Miha Zor
365.rtvslo.si, Kultura, 9. oktober 2023
ars.rtvslo.si, Svet kulture, Izidora Pevec
rtvslo.si, 7. oktober 2023, P. G.
sta.si, 7. oktober 2023
365.rtvslo.si, Svet kulture, 6. oktober 2023
mladina.si, 6. oktober 2023, Damjana Kolar
dnevnik.si, 5. oktober, Gregor Butala
film-mag.net, 4. oktober 2023
sta.si, 3. oktober 2023
365.rtvslo.si, Umetnost igre, 2. oktober 2023, Marjana Ravnjak
si21.com, 30. september 2023
si21.com, 26. september 2023
Prikaži vseSkrij


















