Dostopnost

Anton Pavlovič Čehov

Tri sestre

»Ali vedeti, zakaj živiš, ali pa je vse prazen nič, vse v tri dni.«
– Anton Pavlovič Čehov

Naslov izvirnika: Три сестры

Drama v štirih dejanjih

Režiser

Janusz Kica

Premiera

23. marec 2013

Veliki oder

Trajanje:

180 minut, z odmorom

Čehov je pisal svoj po obsegu skromen, a pomemben dramski opus v prelomnem času, ki je bil priča odhajanju starega in na katerega obzorju se je že začelo zarisovati novo. Kljub temu pa spremembo, ki se je dogajala takrat, dojemamo kot tako šele s časovne distance, z védenjem o radikalnih zgodovinskih dogodkih. Prelom nikoli ni nenaden, rez ni nikoli čist in tudi nobena menjava se ne zgodi dobesedno čez noč. In prav ta vmesni čas, to menjavo tematizirajo igre Čehova, najbolj večplastno in hkrati najbolj subtilno nemara prav Tri sestre. Glavne vloge Čehov ni podelil kateri od sester in tudi ne njihovemu bratu, glavno vlogo igra – čas, ki nezadržno teče in katerega tek zaznavamo le po »zunanjih« dogodkih. Osebe v igri, ki zajema dobo štirih let, kakor da se ga ne zavedajo, kakor da ne prepoznajo tistega, kar jih določa, kakor da ne znajo suvereno podeliti smisla svojemu življenju. Jim je nemara vendarle bolj udobno le hrepeneti in živeti v utopičnem svetu neizpolnjenih želj?

V glasbi za uprizoritev je uporabljen motiv Poeme Op. 39 Zdeněka Fibicha (1850–1900).
Za prijazno pomoč se zahvaljujemo profesorjema Dušanu Kranjcu in Karolini Šantl Zupan ter dekanu Andreju Grafenauerju (Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani).

Iz gledališkega lista

»V Treh sestrah izmed vseh Čehovovih dram najneposredneje vidimo, kako čas oblikuje življenje ljudi: ko mineva, se dramski junaki spreminjajo pred našimi očmi, čedalje bolj tonejo v mrtvilo življenja v podeželskem mestecu in to mrtvilo jih čedalje bolj deformira. […]Iz dejanja v dejanje delajo vse osebe v Treh sestrah daljše ali krajše ekskurze v preteklost in nas tako nenehno opominjajo, da čas ne stoji, temveč teče in nas odnaša, mi pa se mu ne moremo postaviti po robu. […] Tako Čehov s pomočjo časa širi v dve smeri perspektivo, v kateri opazujemo tisto, kar se dogaja v njegovih dramah. V eni smeri dosežejo dogodki, ki jih vidimo na odru, neko organsko, mirno lahko rečemo fiziološko, neizprosnost in resnost, lastno vsemu, kar se dogaja v naravi; v drugi smeri se nam tisto, kar se zdi udeležencem velika in pretresljiva kriza, kaže kakor trzljaj mikroskopskih dimenzij, ki bo pozabljen in bo zginil v velikem mraku časa. Kje je resnica, bi se vprašal manjši in manj inteligenten pisatelj. Čehov pa ve, da je resnica odvisna od kota, iz katerega opazujemo stvari, ter jih kot nepodkupljiv ironik opazuje iz dveh različnih kotov hkrati – in kateri od njiju je pravi, tega mi ne moremo vedeti.«
Jovan Hristić, Čas v Treh sestrah (odlomek)

»Tri sestre so prva gledališka igra, ki jo je Čehov napisal neposredno za Moskovsko umetniško gledališče, in sicer predvsem na prigovarjanje […] glavnega dramaturga in odgovornega za repertoar, Čehovovega prijatelja Vladimirja Ivanoviča Nemirović-Dančenka […], ki se mu je leta 1898 posrečilo, da je za Umetniško gledališče pridobil Utvo. […] Igro je Čehov napisal med avgustom in decembrom 1900. […] V prvih treh tednih novembra 1900 je Čehov napisal drugo verzijo oziroma prvi čistopis Treh sester. […] Uprizoritev Treh sester je bila in je uvrščena med najboljše produkcije Umetniškega gledališča; njen uspeh je bil zmagoslaven.«
Peter Urban, Kako so nastajale Tri sestre (odlomek)

»Še bolj kakor Dostojevskega pa imajo Tri sestre angleški podtekst. Med knjigami, ki jih je Čehov leta 1895 naročil za javno knjižnico v Taganrogu, je bila biografija sester Brontë avtorice Olge Peterson. […] Podobnosti med življenjem sester Brontë in sester Prozorovih so tako izrazite, da ni mogoče, da ne bi branje biografije, ki jo je napisala Petersonova, vplivalo na Čehova. Kratko življenje Charlotte, Emily in Anne, ki jih je vzgojil strog oče in ki na mrzlem severu sanjajo o uspehu v prestolnici, a so obsojene na to, da umrejo na severu, je osupljiva vzporednica sestram, ki so pri Čehovu izgnane iz Moskve in sanjajo o njej, vzgojil jih je gospodovalni polkovnik Prozorov in so obtičale v severnjaškem mestecu. Brontëjeve in Prozorove so brez matere. Oboje imajo brata (prve Branwella Brontëja, potencialnega slikarja, druge Andreja Prozorova, potencialnega profesorja), ki jih razočara, saj se zaplete z žensko, ki ga vleče navzdol, ter se vda kartanju in pijači. Ena od sester Brontë in ena od Prozorovih sta zaljubljeni v poročenega moškega; in čeprav so sestre Brontë, v nasprotju s Prozorovimi, izživele svoj genij v poeziji in prozi, so tudi one izkusile tlako učiteljevanja in razočaranje ob odhodu ljubimcev. Za Čehova so tematski vir sestre Brontë. Na njegovo zgodbo pa je vplival še en angleški element: […] opereta Sidneyja Jonesa Gejša. […] Tretji angleški (ali ameriški) element […] je bila vodvilska pesem Tarara-bum-di-ej, ki se je leta 1891 v neštetih različicah razširila iz Amerike po vseh Evropi.«
Donald Rayfield, Razumeti Čehova (odlomek)

»Pri Čehovu so miti prerasli v religijo in tudi Tri sestre so prežete z verskimi resnicami z najvišjo zapovedjo ,V Moskvo!‘ kot znakom nikoli uslišanega hrepenenja. S tem krikom je dodobra prežeta tudi sočasna kritika in refleksija, redko kje se krik ,Pojdimo!‘ in tragična piedestalska izpostavitev, da nikoli ne grejo, izpusti. Olgo, Mašo, Irino in Andreja se predstavlja kot plemenite ljudi, ki so ujeti v brezizhodno situacijo sredi fiktivnega provincialnega mesta, kjer nimajo možnosti razvoja. […]Poudarek je na življenju, in ne na imperativu sreče ali Moskve. […] Sestre so postale človek, ki je po Nietzscheju vreden … […]Izkazale so odpor proti slabosti, ki je Moskva, in postale močnejše, mogoče so na strani, ki je Čehov ni več zapisal, celo srečne, vsekakor pa živijo.«
Nina Zupančič, Ne govorite mi o Moskvi: o mitu in sreči (odlomek)

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALEC

Milan Jesih

Drama Igralec: Milan Jesih | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Mojca Kranjc

Drama Igralec: Mojca Kranjc | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Marko Japelj

Drama Igralec: Marko Japelj | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Doris Kristić

Drama Igralec: Doris Kristić | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Stanko Juzbašić

Drama Igralec: Stanko Juzbašić | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC LUČI

Milan Podlogar

Drama Igralec: Milan Podlogar | odpri ustvarjalca

LEKTOR

Arko

Drama Igralec: Arko | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA DRAMATURGINJE

Nina Zupančič

Drama Igralec: Nina Zupančič | odpri ustvarjalca

ASISTENT SCENOGRAFINJE

David Orešič

Drama Igralec: David Orešič | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE

Ivana Jelušić

Drama Igralec: Ivana Jelušić | odpri ustvarjalca

KOREPETITORKA

Danaja Koren

Drama Igralec: Danaja Koren | odpri ustvarjalca

IZVAJALCI GLASBE NA POSNETKU

Mislav Pavlin (violina), Stanko Juzbašić (kitara, baskitara, trobenta), Davor Rocco (snemalec)

Drama Igralec: Mislav Pavlin (violina), Stanko Juzbašić (kitara, baskitara, trobenta), Davor Rocco (snemalec) | odpri ustvarjalca

Iz medijev

delo.si, 21. marec 2013, Maja Megla

Tri sestre: O času brez vrnitve

Prikaži vseSkrij
Zapri