Režiser
Ivo Svetina
V imenu matere
KATARINA: Povej, Anton, povej mi, kakšna mora biti to ljubezen, da se zaradi nje ustreliš!
ANTON: Presilna, neuslišana … Tako močna, da zdrobi človeka … da mu srce ponori …
Krstna uprizoritev
Premiera
8. december 2018
Veliki oder
Trajanje:
215 minut, z odmorom
Kdo gradi zgodovino? Človek – ali pa je človek le zidak, s katerim čas gradi in hkrati tudi že ruši? S čim merimo čas? Z dnevi, mesci, leti, stoletji – ali z ljudmi, zlasti tistimi, ki jih ni več? Potem Francis Fukuyama ugotovi, da je zgodovine konec, torej tudi ni več vélikih zgodb, in kaj preostane literaturi – pesmi, romanu, drami? Da odstopi mesto pripovedovalcu, avtorju, čigar naloga je, da pripoveduje, prikazuje, četudi neresnično, samo da je dobro izmišljeno, skladno z mislijo Giordana Bruna: »Se non è vero è ben trovato.« Potovanje družine S. skozi 20. stoletje ni kranjska različica Stotih let samote, ampak napol dokumentarna pripoved o rodu spod Stola, iz katerega je izhajala tudi Prešernova mati Mina. O rodu, ki ni hotel biti pasivni opazovalec zgodovine, ampak je skušal postati njen sooblikovalec, čeprav je nosil s seboj temno senco dvoma o življenju in iskal odrešitve, pod praznim nebom, v smrti. Pa naj je bil to mladeniški samomor zaradi neuslišane ljubezni do mlade učiteljice Vide, samomor zaradi s kartanjem izgubljenih gozdov pod Stolom ali zavestno žrtvovanje za boljši jutri, za revolucijo, ki še ni žrla lastnih otrok, ampak je otroke revolucionarjev v času narodnoosvobodilne vojne predala v varstvo nadomestnim materam, da so se imenovali ilegalčki. Ali pa je deklica preživela vojni čas skupaj z materjo v koncentracijskem taborišču. Zbor ženskih likov, od pesnice Vide Jerajeve do hčera revolucionarjev, narodnih herojev, odraščajočih konec petdesetih in v začetku šestdesetih let minulega stoletja, ozemljuje moške like, bolj živeče v območju idej, manj njihove uresničitve. Tako kot je za žensko rojstvo otroka radost, je njegova smrt nedoumljiva sila, sla po življenju, po boju, po zmagi. Ko se stoletje dopolni in Slovenci dobimo samostojno državo, se zgodovina v enem samem avgustovskem popoldnevu kot na vrtiljaku zavrti, živi in mrtvi zaplešejo v neobveznem nedeljskem klepetu, a med njimi je tudi bralka Ane Karenine, ki odhaja na drugo stran sveta, kjer bodo znova oživeli njeni strahovi, porojeni nemara v koncentracijskem taborišču, in tako se na božični večer vrže v kot marmor hladno in temno reko …
Ivo Svetina
Iz gledališkega lista
Govorijo drug drugemu in je to pravo, enkratno družinsko srečanje. Oziroma govorijo drug mimo drugega: jasno, da razen v dramski fikciji takšno fantastično druženje, dokler se ne morejo pripeljati nanj s časovnim strojem, ni mogoče. Pa tudi sicer niso čisto celi. Ne samo zaradi smrti kot – vsaj za nas, ki smo še na tej strani in omejeni s predstavami o ločenosti – ostre in nezgrešljive ločnice med živimi in mrtvimi. Tudi zato, ker je ugotovitev za vse, ki jo dobimo ob branju drame, da pogosto niso bili odločevalci in tvorci, da niso bili subjekti v lastnem življenju, temveč so se jim godile nepredvidljive stvari, pogosto mimo njihove volje in v nasprotju z njo. Vse preveč je bilo v njihovem okolju ideologije in z njo povezane represije, oni sami pa slej ko prej ujeti v družinske vzorce, podložni zahtevam starejših žlahtnikov in roditeljev še posebej, izpostavljeni različnim vladavinam in vladajočim elitam in v imenu njihovih interesov ali pa proti njim, kar so pogosto do konca in brezrezervno ponotranjili, poslani v bitke in vojne, kot del množice, kot številke, kot topovska hrana ali kot krhko in ranljivo polzilo zgodovinskega napredka.
Matej Bogataj, Mrtvaški ples (odlomek)
Ustvarjalci
Avtorska ekipa
Igralska zasedba
Anton Santini (1845–1929)
Katarina (1850–1919), njegova druga žena
Gal Oblak
Anton Santini ml. (1875–1892), njun sin
Ivan Santini (1851–1936), Antonov brat, kanonik
Vida Vovk (1875–1932), učiteljica v Zasipu in pesnica
Ivo Santini (1882–1923), Antonov in Katarinin sin
Marija (1885–1958), rojena Entor, njegova žena
Aljaž Jovanović
Vladimir (1908–1988), ilegalno ime Ivo, njun sin
Armela (1907–1987), njuna hči
Andraž Harauer
Bogdan (1912–1939), njun sin
Vida (1913–1993), njuna hči
Nik Škrlec
Leon Okrožnik (1905–1942?), Armelin zaročenec, pozneje mož
Martin Mlakar
Egidij Matič (1911–2002), Vidin zaročenec, pozneje mož
Lana Bučevec
Tatjana (1939–1989), hči Bogdana Santinija in Mete Štraus
Nika Vidic
Tili (1936)
Mira (1915–2007), ilegalno ime Vlasta
Žan Brelih Hatunić
Alojz (1908–1942), ilegalno ime Štefan, njen mož
Julija Klavžar
Nasta (1941), njuna hči
Lara Fortuna
Vlasta (1946), hči Mire – Vlaste in Vladimirja – Iva
Luka Bokšan
Ivo (1948), sin Mire – Vlaste in Vladimirja – Iva
Nastja (1941–1991), Armelina in Leonova hči
Pesnik; Hauptman Sterngrüber; Zasliševalec
Festivala, gostovanje v tujini
2019
54. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor
49. Teden slovenske drame, Kranj
Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu Hrvatsko narodno kazalište u Zagrebu
Iz medijev
primorski.eu, 9. marec 2020, Martin Lissiach
koridor-ku.si, 14. februar 2019, Kaja Novosel
TV Slovenija 1, Umetnost igre, 7. januar 2019, Marjana Ravnjak
delo.si, 22. december 2018, Patricija Maličev
vecer.com, 20. december 2018, Melita Forstnerič Hajnšek
delo.si, 19. december 2018, Nika Švab
lokalne-ajdovscina.si, 13. december 2018, Nejc Furlan
dnevnik.si, 10. december 2018, Nika Arhar
Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 9. december 2018
rtvslo.si, 9. december 2018, Ksenja Tratnik
delo.si, 8. december 2018
sta.si, 8. december 2018
rtvslo.si, 8. december 2018
TV Slovenija 1, Dnevnik, 8. december 2018
Radio Slovenija 3, Svet kulture, 7. december 2018
mladina.si, 7. december 2018, Marjan Horvat
Radio Slovenija 2, Kulturnice, 7. december 2018, Jolanda Fele, Nina Zagoričnik
dnevnik.si, 7. december 2018, Gregor Butala
sta.si, 6. december 2018
TV Slovenija 1, Osmi dan, 6. december 2018
Prikaži vseSkrij