Klemen Janežič je končal študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT v letniku profesorjev Matjaža Zupančiča in Borisa Ostana ter magistriral iz umetnosti giba s solopredstavo Torzo pod mentorstvom profesorice Tanje Zgonc – zanjo je tudi prejel akademijsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo. Leta 2011 se je izobraževal pri SU-EN Butoh Company v Uppsali. Sodeloval je z različnimi slovenskimi gledališči in neodvisnimi skupinami ter se preskusil v številnih režijskih poetikah, od plesnega do lutkovnega gledališča. Od leta 2013 je član ljubljanske Drame. V razmeroma kratkem obdobju je v Drami in drugih slovenskih gledališčih (Anton Podbevšek Teater, Slovensko stalno gledališče, Gledališče Glej) ustvaril raznolik nabor vznemirljivih dramskih vlog, obenem pa razvijal tudi lastno avtorsko poetiko, nazadnje leta 2020 v predstavi Postaja samobitno (Stara elektrarna). Raziskava giba temeljno vpliva na njegovo dojemanje igre, ki jo strastno raziskuje pri vsaki predstavi, obenem pa ga gledališče zanima tudi širše, zato prevzema še druge ustvarjalske naloge, najpogosteje kot sodelavec za gib. Sinhronizira tudi animirane filme ter nastopa v filmih in na televiziji.