Dostopnost
Search
Close this search box.

Edmond Rostand, Martin Crimp

Cyrano de Bergerac

Naslov izvirnika: Cyrano de Bergerac
Avtor priredbe Martin Crimp
Prva slovenska uprizoritev

13. april 2024
Veliki oder

Trajanje:

160 minut, z odmorom

Režiser

Tin Grabnar

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALEC

Boštjan Gorenc

Drama Igralec: Boštjan Gorenc | odpri ustvarjalca

DRAMATURG

Rok Andres

Drama Igralec: Rok Andres | odpri ustvarjalca

DRAMATURŠKA SODELAVKA

Ana Duša

Drama Igralec: Ana Duša | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

SCENOGRAFINJA

Sara Slivnik

Drama Igralec: Sara Slivnik | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Tina Bonča

Drama Igralec: Tina Bonča | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE

Nina Čehovin

Drama Igralec: Nina Čehovin | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Leon Firšt

Drama Igralec: Leon Firšt | odpri ustvarjalca

KOREPETITOR

Iztok Kocen

Drama Igralec: Iztok Kocen | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC SVETLOBE

Borut Bučinel

Drama Igralec: Borut Bučinel | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALKA MASKE

Julija Gongina

Drama Igralec: Julija Gongina | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC ZVOKA

Jurij Alič

Drama Igralec: Jurij Alič | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Domen NovakDrama Igralec: Domen Novak | odpri igralca

Lignière

Nina ValičDrama Igralec: Nina Valič | odpri igralca

Lejla Ragueneau

Uroš FürstDrama Igralec: Uroš Fürst | odpri igralca

De Guiche

Gašper Lovrec

Valvert, Vojak, Občinstvo

Klemen JanežičDrama Igralec: Klemen Janežič | odpri igralca/Jure Šimonka

Montfleury, Vojak, Občinstvo

Saša Pavlin Stošić

Marie-Louise, Vojak, Občinstvo

Rok ViharDrama Igralec: Rok Vihar | odpri igralca

Hostesnik, Zateženec, Duhovnik, Vojak, Občinstvo

Kdo je glavni naš junak?
Cyrano de Bergerac!

Kdo načitan je vojak?
Cyrano de Bergerac!

Kdo kretenom viša tlak?
Cyrano de Bergerac!

Cyrano de Bergerac je vsenaokrog znan kot izjemen vojščak, ki se lahko sam spoprime s celo armado razjarjenih bojevnikov. S tem ko kljubuje pariškim veljakom in javno ščiti državljanske svoboščine, si je pridobil že skorajda zvezdniški status ponosnega upornika. Slovi tudi po virtuoznem kovanju verzov. Zdi se, da zna pero sukati še spretneje kot meč. Z besedami lahko prodre vse do največjih globočin prefinjene ženske duše, ki jo razume bolje kot marsikateri ljubimec iz sedemnajstega stoletja. Toda Cyrano de Bergerac ima velik nos. To je nos, ki mu kot nekakšna ogromna in nepremostljiva prepreka zapira pot do prave ljubezni. Neskončno je zaljubljen v lepotico Roksano, pa ji tega preprosto nikoli ne zaupa. Kar bi se lahko končalo kot čudovita renesančna romanca, se zato sprevrže v eno najbolj tragičnih ljubezenskih zgodb iz zgodovine svetovne književnosti.

Sodobni angleški dramatik Martin Crimp je prepisal eno od klasičnih del francoske literature. Z verzi, ki se poigravajo z elementi rapanja in spoken word pesmi, je na novo vzpostavil pravila vezane besede v dramski literaturi. Visok jezik je postavil ob bok profanemu in tako razprl bitko med protagonisti. Ti tekmujejo v tem, kdo bolje in bolj spretno rima. V visokih pariških krogih namreč nekaj veljaš samo, če znaš izjemno dobro kovati stihe. S takšnimi metagledališkimi postopki uspe Martinu Crimpu ob kopici pikrih opazk lahkotno ošvrkniti družbenopolitična razmerja francoske renesanse, ki jih duhovito vzporeja z enaindvajsetim stoletjem. Njegova lingvistična mojstrovina se z različnimi humornimi peripetijami postopoma zgosti okrog vprašanja lepote in lepotnih idealov. Raziskuje sram in jezo, ki ju občuti sodobni človek, ker njegova zunanja podoba ne ustreza nedosegljivim družbenim normam. V času pobezljanega narcisizma se zato sprašuje, kako živeti zares izpolnjeno življenje.

Tin Grabnar

Iz gledališkega lista

Kakšen moški moraš biti, da te grabi tak strah?« ob koncu Crimpove drame Roksana vpraša Cyranoja, ko ta prizna, da ni bil zmožen ne besede ne dejanja, da je v njem ležalo premalo moči, premalo poguma za iskrenost. In zdi se, da strah grabi tudi družbo, strah pred kontinuiranim in enakovrednim izrekanjem ne le žensk, ne le Roksane, temveč vseh tistih, ki se tradicionalno niso umeščali v njeno središče, v njeno jedro. Toda ko se jedro vda, ko središče ne drži, so prav njihove besede tiste, ki ponudijo izhod, orodja, nudijo možnosti ponovne gradnje, možnosti alternativ. Kajti njihove besede so besede preživetja, besede upornosti in vztrajnosti.
Pia Prezelj, Četudi je ženska (odlomek)

Na sporedu

21

NOVEMBER

ČETRTEK

VELIKI ODER NA LITOSTROJSKI 56

Za gimnazijo in Izven

22

NOVEMBER

PETEK

VELIKI ODER NA LITOSTROJSKI 56

Izven

Zapri