Del gledališke poti Lucy Kirkwood je tudi rezidenca v Clean Breaku, angleški gledališki skupini, ki že od leta 1979 dela z ženskami v zaporu in obravnava žensko kriminaliteto v povezavi s sodnim sistemom. Z različnimi programi odpira presečišča med prostori gledališča in institucijo zapora ter daje glas ženskam, ki v različnih gledaliških reprezentacijah govorijo o življenju v zaporu – v povezavi z družbo, življenjem in pravnim sistemom. Gledališka skupina je tukaj jasna: odnos državnega sodnega sistema do žensk je eden večjih dokazov, da še zmeraj živimo v neenakopravni družbi, kjer se ženskam sodi po drugačnih standardih.

Nebesje se dogaja leta 1759 v majhni vasici v pokrajini Suffolk, kjer porota dvanajstih žensk odloča o življenju in smrti Sally Poppy, ki je obtožena, da je ob pomoči svojega ljubimca umorila enajstletnega otroka. Ženska porota mora z demokratičnim glasovanjem odločiti o resničnosti Sallyjine domnevne nosečnosti, ki bi jo lahko rešila že izrečene smrtne kazni z obešenjem.

Pred nami se v seriji razpok med historičnim časom ustoličevanja kapitalizma z »ograjevanjem« javne zemlje in neplačanim ženskim domačim dela ter sedanjikom razpirajo ključna emancipacijska vprašanja, ki nas mučijo še danes. Boji za osvoboditev izpod nevidne roke patriarhata se nam z neznosno jasnino izrisujejo kot vsiljena nasprotja med »moško« znanostjo in »moškim« pravnim sistemom ter »žensko« čarovniško prirodo – nasprotja, ki bodo ostala »naravna«, če se jih ne bomo lotili z marksističnim razrednim bojem.

Sebastijan Horvat