Dostopnost
Search
Close this search box.

Dominik Smole

Antigona

Avtor priredbe Janez Pipan

… res je samo malo bolna, gospod.

 

Premiera

23. september 2023
Veliki oder

Trajanje:

180 minut, z odmorom

Režiser

Janez Pipan

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

DRAMATURG

Janez Pipan

Drama Igralec: Janez Pipan | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Marko Japelj

Drama Igralec: Marko Japelj | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAF

Leo Kulaš

Drama Igralec: Leo Kulaš | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA

Lara Kulaš

Drama Igralec: Lara Kulaš | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ IN IZVAJALEC GLASBE

Milko Lazar

Drama Igralec: Milko Lazar | odpri ustvarjalca

LEKTOR

Jože Faganel

Drama Igralec: Jože Faganel | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC SVETLOBE

Andrej Hajdinjak

Drama Igralec: Andrej Hajdinjak | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA OBLIKOVALCA SVETLOBE

Mojca Sarjaš

Drama Igralec: Mojca Sarjaš | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALKA MASKE

Andrea Schmidt

Drama Igralec: Andrea Schmidt | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Jure HenigmanDrama Igralec: Jure Henigman | odpri igralca

Tejrezias

Matevž Sluga (AGRFT)

Paž

Boris MihaljDrama Igralec: Boris Mihalj | odpri igralca

Stražnik 2

Peter Alojz Marn (AGRFT), Domen Blatnik

Vojaka, Varnostnika, Služabnika

Nikola Drole, Kolja Miljković, Ana Pribošič

Mrtvi vojaki

V uprizoritvi nastopa koza Bina. Z njo ravnamo spoštljivo in odgovorno.

Antigona Dominika Smoleta velja za najpomembnejšo slovensko dramo, ki od nastanka pa vse do zdajšnjih časov ni izgubila poetične moči in miselne veljave. Ko ob teh dejstvih znova preverjamo tudi moč njenih odrskih podob in uprizoritvenih potencialov, ugotavljamo, da nam aktualnosti, ki je ultimativna zahteva naše zdajšnjosti, v njej ne bo treba dolgo iskati ali ji je celo dopisovati, saj aktualnost kar kriči iz Smoletovih dvoumnih verzov. Tudi danes je svet, ki je v vseh svojih razsežnostih samo še Kreontov svet, poln trupel, ki čakajo milost groba in terjajo mnoga pojasnila. Če sta Eteokles in Polinejk še umirala za svoje in morda tudi naše skupne ideale, pa v današnjih bratomornih vojnah ljudje umirajo samo še za eno, Kreontovo korist. Na bojnih poljih, v masovnih grobnicah in na dnu morja leži toliko trupel, toliko Antigoninih bratov in sester, da jih nikoli ne bo mogla vseh pokopati. To je tista groza, ki zdaj govori iz Smoletovih verzov, tista trpkost, ki nenehno duši upanje.

Smoletova pesniška drama je po drugi strani duhovita, mestoma že kar razposajeno komična anatomija Kreontovega režima, v katerem ni več proste sobe in ne vloge za Antigono, in hkrati poizkus neideološke, nemara tudi pravične ureditve zadev iz zadnje vojne, da se nam preteklost ne bi nenehno vračala kot mučne sanje in zgodovinski opomin. Po drugi strani pa se je avtorju v dramo preroško zapisovala prihodnost, ki jo živimo prav zdaj. Nastalo je pesniško delo, ki ga upravičeno štejemo za slovenski veliki tekst in za najpomembnejši dosežek slovenskega gledališča v novejši zgodovini. Dominik Smole ga je, v skladu z razmerami in duhom svojega časa, pisal za pogoje komornega gledališča, v katerem je bil prostor organiziran predvsem za zven in pomen pesniške besede. V našem času pa se nam razkrivajo še druge razsežnosti Smoletove drame. Antigona ne nastopa, rada pa se prikrade v sanje. Ne samo Kreontu, Pažu, Stražniku in drugim, temveč tudi nam. Ko v sanjah hodimo za njo, nam kmalu ni več jasno, ali ji sledimo po opustelih bojiščih stare slovenske vojne ali smo zašli v grozljive podobe, ki prihajajo k nam iz Mariupolja, Hersona in Bahmuta. V enaindvajsetem stoletju je Antigona Dominika Smoleta še vedno veliki tekst, a tudi véliko gledališče, tragedija sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja.

Janez Pipan

Iz gledališkega lista

V tej drami Sofokles raziskuje konflikt med človeškimi in božjimi zakoni, hkrati pa prevprašuje moralno pravičnost in etične vrednote v družbi. Poudarja tudi moč tragičnih posledic, izhajajočih iz odločitev voditeljev, ki se zanašajo na pretirano oblast in neprilagodljivost. Antigona ponazarja močan lik upora in predanosti, ki zagovarja svoje vrednote ne glede na posledice: kot poudarja sama, ljudje ne pripadajo samo človeški družbi, temveč tudi spodnjemu svetu umrlih, zato ne morejo biti predmet politične oblasti. Pokop jim pripada že zato, ker so ljudje in je potemtakem njihova naravna pravica. »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu,« zabrusi v svojem zagovoru Kreontu – ljubezen do družine je njena glavna vrednota. To tragedijo je kot klasični primer soočenj nasprotujočih si principov, ki se lahko razrešita samo s tragično žrtvijo, navedel filozof Hegel: na eni strani imamo formalno oblast, ki jo zastopa Kreont, na drugi pa posameznikovo moralno pravico do spoštovanja, ki jo uteleša Antigona. Ker gre za skrajni poziciji, pri čemer nobeden od njiju ne želi popustiti, je tragični izid za vse udeležene neizogiben, čeprav so zakoni naravnega prava oziroma božji zakoni v resnici nad državnimi.
Polonca Zupančič, Antigona pred Antigono (odlomek)

Na sporedu

29

FEBRUAR

ČETRTEK

VELIKI ODER

ODPOVEDANO

Namesto Antigone bo za abonma Četrtek popoldanski odigran Tango

Nadomestni termin za odpovedano predstavo Antigone 9. novembra

Iz medijev

Večer, vecer.com, 11. november 2023, Tjaša Gajšek

(GLEDALIŠKA KRITIKA) Človek je nič, čemu naj si taji svoj nič?

noviglas.eu, 15. oktober 2023, Primož Sturman

Smoletova Antigona – duh časa

Prikaži vseSkrij
Zapri