Dostopnost
Search
Close this search box.

Anton Tomaž Linhart

Ta veseli dan ali Matiček se ženi

»Vaša gnada, samá sva –
noč je – kdo nama brani?«

Komedija v petih aktih

Premiera

26. april 2018

Veliki oder

Trajanje:

155 minut, z odmorom

Režiser

Janusz Kica

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

DRAMATURGINJA

Mojca Kranjc

Drama Igralec: Mojca Kranjc | odpri ustvarjalca

SCENOGRAFINJA

Karin Fritz

Drama Igralec: Karin Fritz | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Bjanka Adžić Ursulov

Drama Igralec: Bjanka Adžić Ursulov | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Kyrre Kvam

Drama Igralec: Kyrre Kvam | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC SVETLOBE

Aleš Vrhovec

Drama Igralec: Aleš Vrhovec | odpri ustvarjalca

LEKTOR

Arko

Drama Igralec: Arko | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA REŽISERJA

Maša Pelko

Drama Igralec: Maša Pelko | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Marko MandićDrama Igralec: Marko Mandić | odpri igralca

Baron Naletel

Polona JuhDrama Igralec: Polona Juh | odpri igralca

Rozala, baronova gospa

Gregor BakovićDrama Igralec: Gregor Baković | odpri igralca

Matiček, vrtnar graščinski

Nina IvanišinDrama Igralec: Nina Ivanišin | odpri igralca

Nežka, hišna

Nik Škrlec

Tonček, študent na vakancah

Igor SamoborDrama Igralec: Igor Samobor | odpri igralca

Zmešnjava, advokat na deželi

Ivo BanDrama Igralec: Ivo Ban | odpri igralca

Žužek, kancelir graščinski

Bojan EmeršičDrama Igralec: Bojan Emeršič | odpri igralca

Budalo, kancelirjev šribar

Eva JesenovecDrama Igralec: Eva Jesenovec | odpri igralca

Jerca, županova hči

Rok ViharDrama Igralec: Rok Vihar | odpri igralca

Jaka, lakaj

Zvone HribarDrama Igralec: Zvone Hribar | odpri igralca

Gašper, delavec

Lucija Harum/Mia Skrbinac

Deklič

Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790) je slovensko dramatiko že v samem začetku vzpostavila kot avtonomno, jezikovno suvereno, problemsko premišljeno in duhovito zvrst, ki je imela poleg literarnih kvalitet še vse tiste kvalitete, ki jih potrebuje oder: prepričljive like, živ dialog, dramatičen zaplet in številne situacije, ki vključujejo uporabo prostora, scenografskih in drugih elementov klasičnega gledališča.
Veliki poznavalec slovenske dramatike Taras Kermauner je zapisal, da nobena slovenska drama ni tako svobodna v obravnavanju telesa, spolnosti, resnice, pravice in etike kot prav Matiček, to paradigmatično delo socialnopolitičnega svobodnjaštva: »Matiček je drama radikalnega posmeha: vsemu, tudi sebi.«
Filozof Mladen Dolar pa meni, da je Linhart izkazal svojo neizmerno duhovno prostost s tem, da je vzel za model igre Beaumarchaisovo Figarovo svatbo (1781): »Težko si je predstavljati, kolikšna svoboda je bila potrebna za izbiro takega modela, kolikšno iztrganje iz zakotnih slovenskih razmer, lokalnih razmerij gospostva in hlapčevstva. Linhartova svoboda je bila v pripoznanju: ta model, ta francoski model, nabit s prekucuškimi socialnimi idejami in obetajoč drugačne čase, ta model je veljaven tudi tu, v teh pritlehnih kranjskih okoliščinah. Ta zgodba govori o tebi, ta historični trenutek je naš lastni historični trenutek. Ta gesla so naša gesla, ta čas je naš čas, in naloge, ki jih ta čas postavlja, so naše naloge. Ta model je v svoji univerzalni veljavi toliko slovenski kot francoski in toliko lahko slovenska samobitnost participira na univerzalnem občestvu tedanjega historičnega trenutka.«
Tokrat bo priljubljeno slovensko klasično komedijo postavil na oder režiser Janusz Kica, ki slovi po natančnem in pronicljivem branju, tako klasike kot sodobnih besedil.

MATIČEK: To je res! Deklica je ta, da ji ni para! Okrogla kakor igračica, pripravna, priljudna! To je vse živó, vse polno ljubezni in ognja! – In zraven tudi kako pametna! Gre gor in dol in roke riblje. – Ha, ha, ljubi moj baron, sva vkup? Zdaj šele zastopim, zakaj mene tako visoko povzdigniti hočejo. Jaz bi njim služil, oní pak moji ženi; jaz bi njih glavó krišpal, oní pak mojo, jaz bi se za njih žlahto trudil, oní bi pak za mojo skrbeli. Matiček, tako daleč se ne boš zgubil.

Iz gledališkega lista

Besedilo drame je dogajalno postavljeno v en sam dan, še več, dan, ko naj bi se Matiček in Nežka vzela. Režiser pričujoče uprizoritve je na eni od vaj poudaril, da je glavni igralec tega besedila prav »ta veseli dan«, in s tem je jasno, da drama brez komične in privzdignjene situacije poročnega dne ne bi dosegla svojega cilja. Gonilo celotnega dneva, dogajanja in akterjev ostaja erotika. Pričujoče obdobje je nosilo v sebi svobodo spolne izraznosti, ki je iz današnje perspektive mestoma sicer problematična, a jo pooseblja sintagma: »Vaša gnada, samá sva – noč je – kdo nama brani?« Čeprav se hitro pojavi primerjava baronovih dejanj in namenov z vsem, kar trenutno obsoja gibanje #metoo, bi rada tu opozorila na fascinacijo nad svobodo, ki si jo v pričujočem besedilu lahko jemljejo ženske. Baronica v nasprotju z zmotnim mišljenjem ni dramska oseba, ki bi svojega moža potrebovala, še celo želela včasih ne, postavljena je kot ženska, ki mora svojo vlogo na novo iznajti.
Maša Pelko, Eden drug’mu ogenj dajmo! (odlomek)

Nagrade

Priznanje Zlata paličica – uvrstitev v katalog kakovostnih uprizoritev za otroke in mladino, 2019

Nina Ivanišinnagrada Sklada Staneta Severja 2019, tudi za vlogo Nežke

Nina Ivanišinnagrada Prešernovega sklada 2020, tudi za vlogo Nežke

Festivala

2019

49. Teden slovenske drame, Kranj

28. Dnevi komedije, Celje

Podporniki

Zapri