Dostopnost
Search
Close this search box.

Miha Nemec, Nejc Valenti

Hotel Modra opica

»Sem rekel, da bi moral Dramo voditi Cankar!«
– Miha Nemec, Nejc Valenti

Človeška komedija

Krstna uprizoritev

Premieri

19. september 2014
Mestno gledališče Ptuj

10. oktober 2014
Mala Drama

Trajanje:

135 minut, z odmorom

Režiser

Miha Nemec

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

KOPRODUCENT

Mestno gledališče Ptuj

Drama Igralec: Mestno gledališče Ptuj | odpri ustvarjalca

DRAMATURG

Nejc Valenti

Drama Igralec: Nejc Valenti | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Bjanka Adžić Ursulov

Drama Igralec: Bjanka Adžić Ursulov | odpri ustvarjalca

SCENOGRAFINJA

Petra Veber

Drama Igralec: Petra Veber | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Teo Collori

Drama Igralec: Teo Collori | odpri ustvarjalca

LEKTOR

Arko

Drama Igralec: Arko | odpri ustvarjalca

KOREOGRAFINJA

Leja Jurišić

Drama Igralec: Leja Jurišić | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALKA LUČI

Petra Veber

Drama Igralec: Petra Veber | odpri ustvarjalca

KOREPETITORICA

Aleksandra Čermelj

Drama Igralec: Aleksandra Čermelj | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALKA PRSTANA

Martina Lončar

Drama Igralec: Martina Lončar | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Gregor BakovićDrama Igralec: Gregor Baković | odpri igralca

Ignacij Borštnik

Maja SeverDrama Igralec: Maja Sever | odpri igralca

Zofija Borštnik

Veronika DrolcDrama Igralec: Veronika Drolc | odpri igralca

Gospa Češarkova

Alojz Svete

Fran Govekar

Rok ViharDrama Igralec: Rok Vihar | odpri igralca

Etbin Kristan

Miranda Trnjanin

Cara Negri

Boris MihaljDrama Igralec: Boris Mihalj | odpri igralca

Ivan Štefe

Zvone HribarDrama Igralec: Zvone Hribar | odpri igralca

Ivan Tavčar

Dogajanje dramske novitete Hotel Modra opica je naslonjeno na realne dogodke v gledališki sezoni 1913/14, v času, ko se je že naznanjala senca velike vojne – kot finančna kriza, predvsem pa kot temeljni preobrat v načinu mišljenja in sistemu vrednot. Gledališče je sredi takih tektonskih premikov in kot ustanova in kot umetniška zvrst skrajno ranljivo in najbolj priročen kandidat za to, da se »skrb« zanj manifestira kot rezanje sredstev in poziv h komercializaciji in amaterizaciji. Avtorja Miha Nemec in Nejc Valenti, uveljavljajoči se režisersko- dramaturški tandem, sta za osišče svoje igre izbrala epizodo v karieri (in življenju) velikega slovenskega igralca in režiserja Ignacija Borštnika, ki ga pristojne instance pokličejo iz Zagreba v Ljubljano z željo, da popelje slovensko gledališče iz krize. A ne samo, da naloga sama po sebi presega moči utrujenega umetnika stare šole, tudi lokalna slovenska stvarnost mu ne gre prav nič na roko: pod visokoletečimi besedami učinkovito delujejo spletkarstvo, nečimrnost, zavist, strankarski boji, pa tudi čisto banalno dobičkarstvo. Borštnik po nepolni sezoni tako rekoč pobegne nazaj v Zagreb, v Sarajevu se zgodi atentat, v Deželnem gledališču pa odprejo kinematograf.

Iz gledališkega lista

Govorimo torej o dveh Borštnikih oziroma o dvojnosti Borštnika. Odrski in ne-odrski Borštnik, javni in privatni, uradni in neuradni. Boršnik = Borštnik in ne-Borštnik. Kako je mogoče, da obstaja del Borštnika, ki ni Borštnik? Ali gre za način, kako se odkrižati problema – po principu, če dejstva ne ustrezajo resnici, toliko slabše za dejstva, ki bi na ustvarjalca vrgla slabo luč? Je morda stvar vljudnosti, bontona, mar gre za pieteto v smislu de mortuis nihil nisi bene, da se ne dotikamo občutljivejših plati Borštnikovega življenja? Kaj varujemo s tem, ko varujemo Borštnika pred njegovo človeškostjo? Njegov ugled ali našo predstavo o Borštniku? Če prvo: je Boršnik kaj manj umetnik, je manjši umetnik, ker je človek iz mesa in krvi, je neumetnik zaradi svoje človeškosti? Če drugo: v imenu česa je treba vzdrževati predstavo o Borštniku kot brezmadežnem igralcu, kaj izgubljamo s poznavanjem Borštnika kot polnokrvnega bitja, bitja strasti, slabosti, pomanjkljivosti? Izgubljamo to, kar smo naredili iz njega, v kar smo ga povzdignili, v kar smo ga pretvorili in potvorili – svetinjo, artefakt, večno in nespremenljivo bitnost.
Nejc Valenti, Kdo je ime (odlomek)

Nagrada

Alojz Svete – Župančičeva nagrada 2015, tudi za vlogo Frana Govekarja

Festivala

2015

45. Teden slovenske drame, Kranj

24. Dnevi komedije, Celje

Iz medijev

delo.si, Pogledi, 22. oktober 2014, Ivo Svetina

»Dunaj bi bil lahko ponosen nanj …«

siol.net, 17. oktober 2014, Deja Crnović

Sploh veste, kdo je bil Borštnik?

Prikaži vseSkrij
Zapri