Režiser
Miha Nemec, Nejc Valenti
Hotel Modra opica
»Sem rekel, da bi moral Dramo voditi Cankar!«
– Miha Nemec, Nejc Valenti
Človeška komedija
Krstna uprizoritev
Premieri
19. september 2014
Mestno gledališče Ptuj
10. oktober 2014
Mala Drama
Trajanje:
135 minut, z odmorom
Dogajanje dramske novitete Hotel Modra opica je naslonjeno na realne dogodke v gledališki sezoni 1913/14, v času, ko se je že naznanjala senca velike vojne – kot finančna kriza, predvsem pa kot temeljni preobrat v načinu mišljenja in sistemu vrednot. Gledališče je sredi takih tektonskih premikov in kot ustanova in kot umetniška zvrst skrajno ranljivo in najbolj priročen kandidat za to, da se »skrb« zanj manifestira kot rezanje sredstev in poziv h komercializaciji in amaterizaciji. Avtorja Miha Nemec in Nejc Valenti, uveljavljajoči se režisersko- dramaturški tandem, sta za osišče svoje igre izbrala epizodo v karieri (in življenju) velikega slovenskega igralca in režiserja Ignacija Borštnika, ki ga pristojne instance pokličejo iz Zagreba v Ljubljano z željo, da popelje slovensko gledališče iz krize. A ne samo, da naloga sama po sebi presega moči utrujenega umetnika stare šole, tudi lokalna slovenska stvarnost mu ne gre prav nič na roko: pod visokoletečimi besedami učinkovito delujejo spletkarstvo, nečimrnost, zavist, strankarski boji, pa tudi čisto banalno dobičkarstvo. Borštnik po nepolni sezoni tako rekoč pobegne nazaj v Zagreb, v Sarajevu se zgodi atentat, v Deželnem gledališču pa odprejo kinematograf.
Iz gledališkega lista
Govorimo torej o dveh Borštnikih oziroma o dvojnosti Borštnika. Odrski in ne-odrski Borštnik, javni in privatni, uradni in neuradni. Boršnik = Borštnik in ne-Borštnik. Kako je mogoče, da obstaja del Borštnika, ki ni Borštnik? Ali gre za način, kako se odkrižati problema – po principu, če dejstva ne ustrezajo resnici, toliko slabše za dejstva, ki bi na ustvarjalca vrgla slabo luč? Je morda stvar vljudnosti, bontona, mar gre za pieteto v smislu de mortuis nihil nisi bene, da se ne dotikamo občutljivejših plati Borštnikovega življenja? Kaj varujemo s tem, ko varujemo Borštnika pred njegovo človeškostjo? Njegov ugled ali našo predstavo o Borštniku? Če prvo: je Boršnik kaj manj umetnik, je manjši umetnik, ker je človek iz mesa in krvi, je neumetnik zaradi svoje človeškosti? Če drugo: v imenu česa je treba vzdrževati predstavo o Borštniku kot brezmadežnem igralcu, kaj izgubljamo s poznavanjem Borštnika kot polnokrvnega bitja, bitja strasti, slabosti, pomanjkljivosti? Izgubljamo to, kar smo naredili iz njega, v kar smo ga povzdignili, v kar smo ga pretvorili in potvorili – svetinjo, artefakt, večno in nespremenljivo bitnost.
Nejc Valenti, Kdo je ime (odlomek)
Ustvarjalci
Igralska zasedba
Ignacij Borštnik
Zofija Borštnik
Gospa Češarkova
Alojz Svete
Fran Govekar
Nagrada
Alojz Svete – Župančičeva nagrada 2015, tudi za vlogo Frana Govekarja
Festivala
2015
45. Teden slovenske drame, Kranj
24. Dnevi komedije, Celje
Iz medijev
delo.si, Pogledi, 22. oktober 2014, Ivo Svetina
siol.net, 17. oktober 2014, Deja Crnović
Radio Slovenija 1, Danes do 13.00, 11. oktober 2014, Tadeja Krečič
mladina.si, 9. oktober 2014, Damjana Kolar
sigledal.org, 8. oktober 2014
TV Maribor, Glasnik, 23. september 2014, Petra Skok
delo.si, 23. september 2014, Peter Rak
Radio Slovenija 3, Svet kulture, 19. september 2014, Irena Kodrič Cizerl
rtvslo.si, 19. september 2014
TV Slovenija 1, Odmevi, 19. september 2014
mladina.si, 19. september 2014, Petra Tihole
sigledal.org, 18. september 2014
Radio Ptuj, 17. september 2014
Radio Slovenija 3, Kulturna panorama, 9. avgust 2014
Prikaži vseSkrij