Dramina platforma je nastala v sezoni 2020/21 sredi izrednih razmer pandemije. Najprej smo jo poimenovali Dramina knjižnica za ranljive skupine. Izvorna zamisel je namreč temeljila na ponudbi kakovostnih interpretacij (predvsem) slovenskih literarnih del vsem pripadnikom ranljivih skupin, ki so jih omejitve v času pandemije še posebej močno prizadele. Vendar je projekt kmalu prerasel prvotni okvir. Besedila, ki jih člani igralskega ansambla pripravljajo v snemalnem studiu SNG Drama Ljubljana in jih interpretirajo v obliki zvočnih kompozicij, so doživela zelo lep odziv, tako pri posamičnih poslušalcih kot v šolah in različnih skupinah, npr. Društvu slepih in slabovidnih. Zato smo ime skrajšali in s tem vsebinsko razširili, obdržali pa smo prvotno naravnanost platforme: namenjena je najširšemu krogu občinstva, zato je dostop do nje preprost in brezplačen. Ponuja pa vrhunske bralne nastope naših igralcev in izbor avtorjev, ki s svojim značilnim slogom, zvočnostjo in ustvarjalno metodo ponujajo izziv moderne govorne interpretacije in možnost raziskovanja zvočnosti in zvena starejše ter sodobne književnosti, tako proze kot poezije.
V uvodni sezoni smo se odločili za celovito, kot polilog oblikovano branje pesmi slovenske moderne (Dragotina Ketteja, Josipa Murna – Aleksandrova, Ivana Cankarja ter Otona Župančiča). Vsakega avtorja uvodoma predstavi kratek esej, ki na poljuden način povzame značilnosti avtorjeve poetike in — če je možno – percepcijo njegovega dela v času nastanka. V naslednji sezoni pa smo želeli predstaviti razvojni pregled kratke proze druge polovice 19. stoletja. Iz bogate ponudbe tega žanra smo izbrali tri avtorje, ki utelešajo značilne sloge in tudi različne poti razvoja slovenske prozne ustvarjalnosti: Josipa Jurčiča, Ivana Tavčarja in Frana Saleškega Finžgarja. Skozi kombinacijo izbranih kratkih zgodb, ki jih ponovno uvaja kratek spremni esej, zazveni nastajanje knjižnega jezika, rastočega iz dolenjske, rovtarske in gorenjske narečne osnove, hkrati pa se v elegantnem slogovnem loku podamo od 30. let 19. stoletja do 30. let 20. stoletja. Sezono 2023/24 pa smo posvetili enemu od vrhunskih mojstrov slovenske jezikovne ustvarjalnosti: Ivanu Cankarju. Ker smo še vedno sledili konceptu razvoja kratke proze, smo predstavili njegove Podobe iz sanj in dialoško interpretirali pet črtic iz te zbirke. V eseju pa smo se osredotočili na pričevanje sodobnika in avtorjev glas v sloviti zbirki intervjujev Obiski. Kot naslednji izziv načrtujemo ponovni premik k poeziji in zvočna portreta Srečka Kosovela ter Alojza Gradnika, pri prozi pa bomo predstavili Prežihovega Voranca.
Gradivo za Dramino knjižnico izbira gledališka lektorica Tatjana Stanič, ki tudi z igralci oblikuje način in jezikovno podobo interpretacij. Tonski vodja projekta je Srečko Bajda, snemalci in montažerji pa so Srečko Bajda, Jurij Alič, Sebastian Chandler Črnigoj (sezona 2021/22) in Luka Kavčič (sezona 2023/24). Organizatorka snemanja je gledališka pedagoginja Špela Šinigoj.
V Dramini knjižnici lahko poslušate:
Dragotin Kette Poezije (1900)
Berejo Bojan Emeršič, Nina Ivanišin, Sabina Kogovšek, Nina Valič
Uvodni esej:
Ivan Cankar, Spominski zapis. Slovenski narod, julij 1900 (ob prvi obletnici smrti Dragotina Ketteja).
Odlomke bere Sabina Kogovšek
Aleksandrov Pesmi in romance (1903)
Berejo Petra Govc, Zvone Hribar, Maja Končar, Saša Pavček
Uvodni esej:
Ivan Prijatelj, Spremna beseda v Aleksandrov, Pesmi in romance. Založil L. Schwentner, v Ljubljani 1903.
Odlomke bere Zvone Hribar
Ivan Cankar Erotika (1899)
Berejo Iva Babić, Silva Čušin, Zvone Hribar, Maja Končar
Uvodni esej:
Anton Aškerc, ”Erotika” pa ”Čaša opojnosti” v Pisma iz Ljubljane. Piše A. Aškerc, Ljubljanski zvon 1899. Letnik 19, št. 6.
Odlomke bere Zvone Hribar
Oton Župančič Čaša opojnosti (1899)
Berejo Bojan Emeršič, Maruša Majer, Saša Pavček, Vanja Plut
Uvodni esej:
Ivan Cankar, Oton Župančič: ”Čaša opojnosti”, ”Čez plan” v Književna poročila. Ljubljanski zvon 1911 (ob drugem natisku Čaše opojnosti).
Odlomke bere Bojan Emeršič
Josip Jurčič Pipa tobaka (1870)
Bereta Janez Škof in Maša Deganc
Josip Jurčič Telečja pečenka (1872)
Bereta Maja Sever in Janez Škof
Uvodni esej:
Josip Stritar: Josip Jurčič (literarni pogovori). Zvon, 1877. Št. 2/III.
Odlomke bere Maja Sever
Ivan Tavčar
Kalan (1878)
Bereta Nina Valič in Maja Sever
Miha Kovarjev (1880)
Bereta Timon Šturbej in Nina Valič
Šarevčeva sliva (1887)
Bereta Maja Sever in Timon Šturbej
Uvodni esej:
Marja Boršnik, Opombe k tekstom. Ivan Tavčar, zbrano delo. Tretja knjiga. ZDSPP. DZS, 1953.
Dr. Ivan Prijatelj, Urednikov uvod v zbirki Slovenski pisatelji. Drja Ivana Tavčarja zbrani spisi. Knjiga prva. V Ljubljani 1932. Izdala in založila ”Tiskovna zadruga”.
Breda Pogorelec, Stilistika slovenskega knjižnega jezika. Jezikoslovni spisi II. Lingua Slovenica Fontes. Ljubljana 2011.
Izidor Cankar, Obiski. Ljubljana 1920 (Dom in svet).
Odlomke bere Timon Šturbej
Fran Saleški Finžgar
Služkinja (1920)
Bere Eva Jesenovec
Sibirija (1935)
Bere Barbara Cerar
Na petelina (1910)
Bereta Klemen Janežič in Eva Jesenovec
Uvodni esej:
Miran Hladnik, Slavnostni nagovor 2. junija 2012 na proslavi ob 50-letnici Finžgarjeve smrti
http://lit.ijs.si/finzgar.html
Odlomke bere Barbara Cerar
Ivan Cankar
Podobe iz sanj (1917):
Bereta Vanja Plut in Benjamin Krnetić
Bereta Boris Mihalj in Vanja Plut
Bereta Benjamin Krnetić in Vanja Plut
Bereta Vanja Plut in Boris Mihalj
Bereta Benjamin Krnetić in Vanja Plut
Uvodni esej:
Josip Ciril Oblak, Ivan Cankar in dijaško društvo Zadruga v Podoba Ivana Cankarja – Spominski zbornik, Ljubljana 1943
Odlomek bere Vanja Plut
Izidor Cankar, Obiski (Iz življenja in delovanja naših umetnikov). Dom in svet 191, letnik 24, št. 1.
Odlomke bere Boris Mihalj