Identitetni boji so ključni, da začnemo kot družba sprejemati drugačnost: različne identitete, različna telesa in različne vrednote. Obenem pa se zdi bistveno razumevanje, da materinstvo ni identiteta. Je vloga in kot tako ne bi smelo bistveno vplivati na identiteto. Pa vendar vpliva in se lahko zgodi, da se s tem posameznica_nik istoveti. Sodobni odnos do (ne) materinstva pa odpira tudi številna druga, premalo obravnavana vprašanja, ki jih bomo na dramskih primerih poskušale_i kar se da pozorno razplastiti. Kot je značilno za manjšinske teme, se tudi z materinstvom ukvarjajo predvsem tiste_i, ki jih to področje neposredno zadeva in so pri tem pogosto osamljene_i. To so pripadnice največje manjšine – ženske: od teh, ki si želijo postati matere, do tistih, ki materinstva nikakor ne vidijo kot del svojega življenja. Ker pa je o materinstvu skoraj nemogoče govoriti brez vključevanja partnerskih razmerij, družinskih in družbenih odnosov, politike, ki temeljno vpliva na posameznico_ka, njene_gove možnosti in omejitve, vse zgodbe izhajajo iz današnjega družbenega konteksta, kar je za sodobno gledališče še posebej dragoceno.
Eva Kraševec, O nedokončanih bojih (odlomek)