Dostopnost

Homer

Iliada

»Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila,
srdu pogubnem, ki silo gorja prizadel je Ahajcem: množico duš močnih upotil je v Hadove dvore.«
– Homer

Naslov izvirnika: Ἰλιάς
Krstna uprizoritev priredbe

Režiser

Jernej Lorenci

Premiera

24. januar 2015
Gallusova dvorana Cankarjevega doma

Trajanje:

190 minut, z odmorom

Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki štart in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV. Iliada je temeljno šolsko čtivo in nedosežni književni vrh. Iliada je muka šolskega kurikuluma in nenehna točka radikalne fascinacije. A Iliada je del vseh nas. Vsi poznamo Zevsa in Hero, vsi Ateno in Aresa, vsi lepo Heleno in Parisa, Agamemnona in Menelaja, vsi Ahila in Patrokla. Zakaj torej je to preobsežno in tolikokrat vsiljeno megadelo tako globoko vtkano v civilizacijo Evrope? Odkod fascinacija sodobnega človeka nad prastaro zgodbo, odkod čudenje nad navidez že zdavnaj izumrlim junaškim,
heroično ljubezenskim, velikopotezno usodnim? In kako je mogoče, da je to veliko, skoraj božansko literarno delo postalo kanon, dogma, skoraj zakon, vzor vsemu, kar mu je sledilo, ko pa je njegova vsebina ena sama medčloveška klavnica? Ko pa so temeljni vzgibi protagonistov Iliada skoraj samo zavist, pohlep, poželenje, maščevanje, gon po ponižanju, razčlovečenju, ubijanju? In kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi? Brad Pitt kot Ahil? Je sploh čas za junake in junaštva? Se ni svet pomanjšal do te mere, da potrebuje preprostega, nevelikopoteznega človeka, ki ne dela zgodovine, temveč zgolj življenje? Začasno, skromno, vsakdanje življenje? A Iliada je del vseh nas. In je sploh mogoče, da bi se skupnost, ki ji rečemo država, ne utemeljevala v krvi? Da bi ne bili na račun drugega? Da bi – jaz, Jernej – ne živel na račun drugega? Ni vsaka oblika kolektivizacije nevarna? In spet: nikdar nisem sam, ne v gledališču ne v življenju. Brez dvoma: Iliada je del vseh nas.
Jernej Lorenci

Zaključna pesem I am going to die je škotski napev neznanega avtorja.

Facebook stran Iliade

Iz gledališkega lista

Vsebinsko Homer v Iliadi obravnava pet osrednjih tematskih konceptov: nostos, vrnitev domov (pogost motiv v grški antični literaturi, najbolj očitno prisoten v drugem velikem grškem epu Odiseji), težnja po vzpostavitvi miru, četudi gre za nenaravno stanje; kleos, slavo, ki jo je mogoče doseči le v bitki, glavni motiv Ahila in večine drugih borcev pred Trojo; time, čast, ki jo bojevnik doseže z generalnim brezmadežnim življenjem; menin, jezo, primarno Ahilovo stanje; in ker, usodo, neizbežen izid vsega, ki presega celo Zevsa, vendar pa najpogosteje ni neznana: usodo napovedujejo izbrani mediji, medtem ko se morajo ljudje, figure na šahovnici, do izida čim bolj častno prebiti. Čim bolj častno: ko je izid dogodkov bolj ali manj znan, sta pot in osebni odnos do neizbežnega konca ključnega pomena. Čim bolj častno tako spodbuja tekmovalni egoizem, tekmovalni egoizem spodbuja samoljubje, samoljubje spodbuja prekomerni ponos. Ključna značajska komponenta junakov pred Trojo je samoljubje, njihova osrednja značajska napaka pa napuh. #fascinacije #v #vsebini

Eva Mahkovic, Čudovita Helena, najlepši trinožnik, ponos in kul punce (odlomek)

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

KOPRODUCENTA

Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Drama Igralec: Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom | odpri ustvarjalca

PREVAJALEC

Anton Sovrè

Drama Igralec: Anton Sovrè | odpri ustvarjalca

AVTORJI PRIREDBE

Jernej Lorenci, Matic Starina, Eva Mahkovic

Drama Igralec: Jernej Lorenci, Matic Starina, Eva Mahkovic | odpri ustvarjalca

DRAMATURGA

Eva Mahkovic, Matic Starina

Drama Igralec: Eva Mahkovic, Matic Starina | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Branko Hojnik

Drama Igralec: Branko Hojnik | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Belinda Radulović

Drama Igralec: Belinda Radulović | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Branko Rožman

Drama Igralec: Branko Rožman | odpri ustvarjalca

KOREOGRAF

Gregor Luštek

Drama Igralec: Gregor Luštek | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC LUČI

Pascal Mérat

Drama Igralec: Pascal Mérat | odpri ustvarjalca

ASISTENT REŽISERJA

Gregor Luštek

Drama Igralec: Gregor Luštek | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA SCENOGRAFA

Eva Brvar Ravnikar

Drama Igralec: Eva Brvar Ravnikar | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA SKLADATELJA

Zvezdana Novaković

Drama Igralec: Zvezdana Novaković | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Jure Henigman

Ahil

Aljaž Jovanović

Paris

Gregor Luštek

Hefajst

Zvezdana Novaković

Brizejda

Jette Ostan Vejrup

Hera

Tina Potočnik Vrhovnik/Mia SkrbinacDrama Igralec: Mia Skrbinac | odpri igralca

Helena

Matej Puc

Zevs

Blaž Setnikar

Patroklos

Primož Pirnat

Agamemnon

Nagrade

Najboljša uprizoritev po presoji občinstva, Bitef

Velika nagrada za najboljšo uprizoritev, Kontakt

Nagrada kritikov in novinarjev, Kontakt

Posebna nagrada žirije za kolektivno igro izvedbeno-igralskemu ansamblu, FBS

Jette Ostan Vejrup – Borštnikova nagrada za igro, FBS

Aljaž Jovanović – nagrada Sklada Staneta Severja 2015, tudi za vlogo Parisa

Maja Gspan – nagrada Gorana Merkaša za plakat, 4. Bienale gledališkega plakata, Varaždin, 2015

Jernej Lorenci – Politikina nagrada za najboljšo režijo, Bitef

Pascal Mérat – Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe, FBS

Branko Rožman – nagrada za najboljšo zvočno podobo, Kontakt

Peter Uhan – posebno priznanje off sof za najboljšo fotografijo v oglaševanju, za fotografije za plakat, Slovenski oglaševalski festival (Sof), Portorož, 2015

Festivali, gostovanje v tujini

2019

2. Mednarodni gledališki festival v Kielcah Kielecki Międzynarodowy Festiwal Teatralny

2018

26. Mednarodni festival Gledališče Mezinárodní festival Divadlo, Plzen

Mediteranski festival gledališč Purgatorije Festival mediteranskog teatra Purgatorije, Tivat

58. Ohridsko poletje Ohridsko leto

5. Mednarodno srečanje gledališč Imreja Madácha (Mitem) Madách Imre Nemzetközi Színházi Találkozó (MITEM), Budimpešta

Prikaži vseSkrij

Iz medijev

delo.si, 2. januar 2015, Ženja Leiler

»Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila«

torekobpetih.si, 6. januar 2015, Izak Košir

Jernej Lorenci

Prikaži vseSkrij
Zapri