Dostopnost

Rainer Werner Fassbinder

Ali: Strah ti pojé dušo

Emmi: Bogata bova, Ali. In potem si bova skupaj kupila košček neba.
Salem: Zakaj neba?

Naslov izvirnika: Angst essen Seele auf
Odrska priredba filma Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)
Krstna uprizoritev

Režiser

Sebastijan Horvat

Premieri

15. in 16. marec 2019

Fassbinderplac: Železniški muzej Slovenskih železnic, Parmova 35, Ljubljana Bežigrad

Trajanje:

140 minut, z aktivnim odmorom

Nemčija, sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Emmi, šestdesetletna vdova, ki se preživlja kot čistilka. Med njo in Alijem v trenutku vznikne pristno čustvo topline in privlačnosti, vendar naleti njuna zveza na številne predsodke in nerazumevanje okolice: Emmine sosede, sodelavke, njeni odrasli otroci in celo prodajalec v lokalni špeceriji postanejo hladni in celo sovražni, Alijevo poreklo in njegov socialni status »gastarbajterja« izzivata njihovo ozko zamejeno pojmovanje človečnosti, prav tako pa jih vznemirja njegova zveza z dvajset let starejšo Emmi. Rainer Werner Fassbinder v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu in v svoji prepoznavni modernistični estetiki prepušča gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – nevralgične točke družbe in posameznika.

Zunaj dežuje. V baru igra arabska glasba. Gostje so povečini emigranti. V bar vstopi starejša ženska in naroči kokakolo. Blond natakarica izzove mlajšega Arabca, naj povabi žensko plesat. Emi in Ali plešeta. Gostje v lokalu gledajo. Te poglede bomo skozi celotno zgodbo videli še večkrat.
Oni proti nam.
Zunanji begunec in notranja begunka plešeta.
Emi in Ali sta prešita s celo serijo razlik, od rasnih do starostnih, pa vendar ju druži in pripenja v nemogoč ljubezenski odnos nekaj bistvenejšega: oba sta osamljena. Emi sramežljivo pove, da je čistika, ki dela v dveh izmenah, in da ljudje gledajo nanjo zviška, Ali se izrazi bolj neposredno: »Zmeraj delati, zmeraj biti pijan. […] Nemci gospodarji, Arabci psi. Nemci niso dobri z Arabci.«
»Zakaj?«
»Ne vem. Nemci niso isti ljudje kot Arabci.«
Emi in Ali le s tem, da sta skupaj, žalita celotno okolico. Emmi in Ali sta srečna, ko sta sama, toda strupeni okolici ne moreta ubežati. Zgodba se poigrava z žanrom melodrame, toda tisto, kar jo preveva, je tihi obup. Sreča ni zmeraj zabavna.
»Zakaj jočeš?«
»Kar sem tako srečna in obenem tako polna strahu.«
»Ne se bat. Strah ni vredu. Strah ti poje dušo.«
»To zveni lepo. A to govorijo Arabci?«
»Ja, to govorijo vsi Arabci.«
Pri Fassbinderju smo navajeni brutalne seksualnosti, tukaj smo soočeni s presunljivo nežnostjo.
»Ko sva skupaj, morava bit prijazna drug do drugega.«
»Nočem drugih žensk. Jaz ljubim samo tebe.«
»Tudi jaz te ljubim.«

Sebastijan Horvat

* Druga uporabljena glasba: Vico Torriani, Du schwarzer Zigeuner, The Love Unlimited Orchestra, Love’s Theme, Peter Alexander, Komm und bau dir deinen Traum (Leute im Campingzelt), David Bowie, Heroes, Heintje, Klein sein, das ist schön, David Bowie, Wild Is the Wind

** Lučni vodja Aleš Vrhovec/Mitja Kek/Branko Šulc

Iz gledališkega lista

V vsakem ljubezenskem odnosu obstaja trenutek, ko čutimo, da v bistvu ne poznamo niti sebe niti človeka, ki se je nenadoma pojavil ob nas, skupaj s tem pa tudi ne realnosti, ki je to srečanje omogočila. To je na primer trenutek prvega srečanja. Ta novi odnos s tujcem ustvari razpoko v našem doživljanju realnosti, razpoko, ki bi jo radi čim prej zapolnili, da bi lahko to novoodkrito ljubezen vključili v svet, v katerem živimo, da jo kljub vsem oviram naredimo mogočo. V trenutku, ko nam to uspe, vsaka možna radikalnost tega odnosa izgine. Toda Fassbinder nam, s soočenjem prvega in zadnjega Emmijinega in Alijevega plesa, ponuja vpogled v to, da je ta razpoka potencialno vedno tukaj in da kljub vsemu obstaja upanje, da človek, ki ga ljubimo, tako kot svet, v katerem živimo, za vedno ostane tujec.
Milan Marković Matthis, Ljubiti tujca (odlomek)

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALKA IZ NEMŠČINE

Urška Brodar

Drama Igralec: Urška Brodar | odpri ustvarjalca

PREVAJALEC IZ SRBŠČINE

Jernej Potočan

Drama Igralec: Jernej Potočan | odpri ustvarjalca

AVTOR PRIREDBE IN DRAMATURG

Milan Marković Matthis

Drama Igralec: Milan Marković Matthis | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Igor Vasiljev

Drama Igralec: Igor Vasiljev | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Belinda Radulović

Drama Igralec: Belinda Radulović | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Drago Ivanuša*

Drama Igralec: Drago Ivanuša* | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC SVETLOBE**

Aleksandar Čavlek

Drama Igralec: Aleksandar Čavlek | odpri ustvarjalca

LEKTOR

Arko

Drama Igralec: Arko | odpri ustvarjalca

ASISTENT REŽISERJA

Mitja Lovše

Drama Igralec: Mitja Lovše | odpri ustvarjalca

ASISTENT DRAMATURGA

Jernej Potočan

Drama Igralec: Jernej Potočan | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA SCENOGRAFA

Maruša Mali

Drama Igralec: Maruša Mali | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE

Bernarda Popelar Lesjak

Drama Igralec: Bernarda Popelar Lesjak | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO)

Maša Pelko

Drama Igralec: Maša Pelko | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Iztok Drabik Jug

Salem

Barbara ŽefranDrama Igralec: Barbara Žefran | odpri igralca

Gospa Ellis; Frieda

Boris MihaljDrama Igralec: Boris Mihalj | odpri igralca/Mitja Lovše

Eugen; Zdravnik

Borut Doljšak

Fuad; Bruno

Damjana Černe

Gospa Karges; Hedwig

Nik Škrlec/Gregor Podričnik

Gospod Gruber; Natakar

Saša MihelčičDrama Igralec: Saša Mihelčič | odpri igralca/Tina VrbnjakDrama Igralec: Tina Vrbnjak | odpri igralca

Krista; Gospa Münchmeyer; Jolanda

Tamara Avguštin

Katharina; Paula; Angermayerjeva

Vojko ZidarDrama Igralec: Vojko Zidar | odpri igralca

Angermayer; Preddelavec

Nagrade

2019

Grand prix za najboljšo predstavo na 53. Bitefu

Nagrada časopisa Politika za najboljšo režijo na 53. Bitefu

Nagrada občinstva za najbolje ocenjeno predstavo na 53. Bitefu

Priznanje Slovenskega sociološkega društva za promocijo pomembnih socioloških tematik v širši javnosti znotraj slovenskega kulturnega prostora 2019

Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (2018/19)

Sebastijan Horvat – Posebna Borštnikova nagrada žirije za umetniško gesto

Nataša Barbara GračnerBorštnikova nagrada za igro

Iztok Drabik Jug – Borštnikova nagrada za igro

Festivali

2021

25. Mednarodni gledališki festival Kontakt 2021, TEATR im. WILAMA HORZYCY, Torunj, Poljska

2019

53. Bitef, Beograd, Srbija

54. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor

Iz medijev

delo.si, 7. februar 2019, Teja Roglič

Nataša Barbara Gračner: Svečano obleko pustite doma

Prikaži vseSkrij

Podporniki

Zapri