Kaj je narobe z družino? Kaj moramo narediti z družino? Kako se spopasti z družino? Vse to so znana vprašanja, ki že v izhodišču zastavijo »družino« kot problem. Družina ni nekaj v načelu pozitivnega in nič takega, kar bi bilo treba reševati pred uničenjem. V imenu družine so od nekdaj promovirali samo en in določen način življenja, delovanja ideoloških aparatov države in podrejanja. »Družina-šola« je v kapitalizmu ideološki aparat številka ena, piše analitik »republike«, ki postavi tako koncipirani aparat na mesto prejšnjega cerkvenega (Althusser, 2000, str. 78).
V ospredju je, samoumevno, heteroseksualni par. Natančneje: v ospredju je »heteroseksualni« in v ospredju je »par«. To lepo pokaže že seznam oseb Martina Crimpa: Ati in Mami, Dedi in Babi, Stric Bob in Madeleine (in pa Najstnica 1 in Najstnica 2). Prav tako mora biti družina definirana kot nekaj, kar vključuje starše in potomce: Starec in Starka, Moški srednjih let in Ženska srednjih let, Najstnici. Ne smemo pa pozabiti na her majesty the baby, ki je še v materinem trebuhu: »otrok« s svojimi pravicami in svobodami.
Eva D. Bahovec, Pia Brezavšček, Polona Mesec, Anže Okorn in Izidor Pajk, Kaj je uničenje družine v primerjavi z ustanovitvijo družine? (odlomek)