Znamenita »pot v Jajce« predstavlja enega najvznemirljivejših dogodkov v času slovenske nacionalne zgodovine. Izhodišče za predstavo o času, ki je minil, a njegove sledove čutimo na vsakem koraku, so bili dokumenti – dnevniški zapiski Edvarda Kocbeka iz Tovarišije in Listine, ki odpirajo vprašanja temeljnih človekovih vrednot, danes izločenih iz javnega diskurza in vsakdanjega sveta. Temeljni naboj predstave je usmerjen proti »vseenosti«, proti poziciji, da ni mogoče ničesar več spremeniti.
»Strah je danes postal tako močna sila, da paralizira celo generacijo v smislu, da se pogum več ne splača. Da so tisti, ki so pogumni, neumni. Pragmatizem ‘varnosti’ je postal vseobsegajoč, medtem ko je umetnost zame predvsem področje ne-varnosti.«
Sebastijan Horvat

V predstavi je uporabljen odlomek iz besedila F. Nietzscheja Tako je govoril Zaratustra.