Via Negativa
Via Negativa je mednarodni projekt sodobne scenske umetnosti, ki pod umetniškim vodstvom gledališkega režiserja Bojana Jablanovca deluje od leta 2002. Projekt je nastal iz potrebe po preverjanju smisla, pomena in razlogov za obstoj gledališča danes ter iz prepričanja, da rezultat umetniškega ustvarjanja v temelju določa način (postopek, metoda) njegove produkcije. Osnovno ustvarjalno polje Vie Negative je performativni »jaz – tukaj in zdaj«: moja zgodba, moje telo, moje stališče, moja gesta … Ustvarjalno polje je strogo zamejeno: redukcija na osnovne uprizoritvene elemente (via negativa), gledališče kot medij komunikacije in ne estetizacije, močan poudarek na razmerju med izvajalcem in gledalcem ter na vprašanju realnega v tem odnosu. Via Negativa je projekt odprtega tipa, kar pomeni, da ni skupina z omejenim številom stalnih članov, temveč projekt odprt za vsakogar, ki želi ustvarjati v polju sodobne scenske umetnosti. V desetih letih (2002–2012) je Via Negativa realizirala 48 projektov, pri katerih je sodelovalo preko 80 performerjev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Belgije, Španije, Irske, Poljske in Danske. Več kot polovica projektov je nastala v koprodukcijah ali partnerstvih z različnimi gledališči, prizorišči ali festivali. Na domačih in tujih festivalih ter gostovanjih je Via Negativa odigrala preko 200 performansov in to v 21 evropskih državah in v ZDA.

Generalka za generacijo
Že na samem začetku, ko smo z veseljem sprejeli povabilo ljubljanske Drame, da produciramo naš skupen projekt, smo sprejeli dve pomembni konceptualni odločitvi. Prvič: predstava ne bo zlitje, simbioza ali oplajanje dveh različnih ustvarjalnih principov, temveč njuno radikalno soočenje. Drugič: predstava ne bo napad »neinstitucionalne ekscesne norosti« na »estetsko ubranost institucije«, temveč soočenje z našim skupnim sovražnikom, in to je: Kultura. Kultura je koncept, ki ga slovenska politika iz generacije v generacijo zavija v svoje ideološke plenice – danes je to usmrajeni koncept povprečnosti, potrošništva, »kulturne industrije in svobodnega trga«, socialnega pravičništva, razsvetljenskega razumništva, nacionalnega napuha, moralistične skrbi za javni interes … Vsi smo talci nekakšnega koncepta nacionalne kulturne politike in njenega fantomskega »kulturnega trga«, s katerim se nihče ne more identificirati. Generalka za generacijo je obračun s kulturo, ki ji ne pripadamo, obračun s prihodnostjo, ki je nočemo in obračun z generacijo – našo generacijo, ki to že predolgo prenaša.