Dostopnost
Search
Close this search box.

Čakajoč Supermana

Žene v testu

Spomin na izročilo – most med preteklostjo in sedanjostjo

Avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi

Premiera

4. november 2022

Mala Drama

Trajanje:

100 minut, brez odmora

Režiserka

Živa Bizovičar

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

DRAMATURGA

Iva Štefanija Slosar in Nik Žnidaršič

Drama Igralec: Iva Štefanija Slosar in Nik Žnidaršič | odpri ustvarjalca

SCENOGRAFINJA

Maruša Mali

Drama Igralec: Maruša Mali | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Nina Čehovin

Drama Igralec: Nina Čehovin | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC ZVOKA

Gašper Lovrec

Drama Igralec: Gašper Lovrec | odpri ustvarjalca

SVETOVALCA ZA PETJE

Melani Popit in Matej Kastelic

Drama Igralec: Melani Popit in Matej Kastelic | odpri ustvarjalca

AVTOR VIDEA

Janez Škrlec

Drama Igralec: Janez Škrlec | odpri ustvarjalca

LEKTOR

Jože Faganel

Drama Igralec: Jože Faganel | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC SVETLOBE

Bor Ravbar

Drama Igralec: Bor Ravbar | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Nataša Keser

Tapomladna

Ivana Percan Kodarin

Tapoletna

Barbara ŽefranDrama Igralec: Barbara Žefran | odpri igralca

Tajesenska

Ljudske pesmi, balade in običaji nekega naroda razkrivajo pretekli čas. Kakšno življenje so živeli naši predniki, kakšne zgodbe so si prepevali ob delu, kaj je bil njihov tabu, kaj jim je bilo pomembno, kaj zabavno, kaj žalostno? Kaj pa naše prednice? Kakšno je bilo življenje ženske v tradicionalni družbi, ki jo spoznavamo preko ljudskih pesmi?

Ženske preteklosti v Ženah v testu spoznavamo preko štirih letnih časov, nosilka vsakega od njih pa je ena igralka. Ciklični čas narave je namreč tisti čas, ki mu je sledila tudi tradicionalna družba in človek. Vse se rodi, razvija ter nazadnje umre. A ne dokončno, temveč se na nek način le odmakne, da prepusti prostor novemu rojstvu, življenju in rasti. Narava in družba živita naprej.

Pomladi še od jutranje rose mokro dekletce z začudenjem spoznava svet okoli sebe in njegove zakonitosti. Poleti pod pekočim soncem, ko težko najdemo senco, da bi se zatekli v njen hlad, se mladenka srečuje s prekipevanjem ljubezni, prvo bolečino in pritiskom družbe, ki je zanjo določila njeno pot. In nato zraste grozdje na trti in zraste otrok materi. Jesen je čas veselja, ko je bilo ženskam med trenjem lana končno dopuščeno, da so bile, kar jim je bilo prej onemogočeno – glasne, ješče, vesele, nagajive. Žal pa je to veljalo le dan ali dva, nato je bila ženska vrnjena v edino vlogo, ki ji je pripadala v tradicionalni družbi – v vlogo matere. Ta je bila pogosto zaznamovana z bolečino in težkimi odločitvami. Ko smo se jeseni z zunanjih travnikov, pašnikov in polj preselili za štiri zidove domačih hiš, predstavlja zima čas, ki ga namenimo pregledu preteklega leta in pripravam na novo leto pod okriljem najstarejših med nami. Prisluhnemo zgodbam, ki smo jih spoznali, morda tistim, ki smo jih že skoraj pozabili, in tistim, ki se ponavljajo vsakič znova.

Iz gledališkega lista

Ciklični čas se kaže v ponavljanju štirih letnih časov, v vedno vnovičnem rojstvu rastlin, njihovi rasti, razvoju plodov in v začasni smrti oziroma mirovanju. Leto je združeno z dnem; od trenutka, ko sonce vstane, se dvigne na zenit, in med zahajanjem pušča dolge sence in do takrat, ko končno popolnoma izgine za hrib do naslednjega jutra. Cikličnemu razumevanju časa smo pridružili tudi človeka in družbo. Človek se kot pomlad rodi, spoznava svet, odrašča, poleti spozna prvo žgečkanje v trebuhu, prvo jezo in razočaranje, jeseni sprejema vse večje odgovornosti in postane gonilna sila družbe, dokler pozimi ne začne znanja predajati drugim, preden umre. Vsaka od štirih igralk na odru je nosilka enega od letnih časov. A tudi smrt ni nekaj dokončnega, je le še en del procesa narave, ker se bo spomladi rodil nov otrok. Človek v času, h kateremu se vračamo s pesmimi, namreč ni posameznik, ki ob rojstvu steče preko startne linije in skuša priti čim dlje, temveč je del skupnosti. To skupnost povezujejo običaji, pesmi, plesi in pripovedke, mnogi določeni za specifični dogodek ali čas v letu. Štiri igralke druga drugo postavljajo v simulacijo, v kateri se dogodki odvijajo le za eno od njih, ostale pa pesmi na različne načine (z glasbo, igro vlog, menjavanji vlog, nošnjo mask) spreminjajo v resničnost. Emotivnost se tako prenaša iz ene na drugo, druge pa se je oprimejo le takrat, ko je to potrebno za razvoj zgodb.

Iva Š. Slosar, Nik Žnidaršič, Svet, ki ga ni več (odlomek)

Na sporedu

Nagrade

2023

Nagrada Rudija Šeliga za najboljšo uprizoritev, TSD

Zvezdana MlakarNagrada TSD za najboljšo igralko 53. Teden slovenske drame, Kranj: Tazimska

Borštnikova nagrada za celostni pristop k obdelavi gradiva, FBS

Ivana Percan Kodarin – Borštnikova nagrada za mlado igralko (58. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor): Deklica (Grumić 52 hertzov, prodcent SNG Nova Gorica) in Tapoletna (Žene v testu, avtorski projekt po motivih slovenskih ljudskih pesmi)

Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022

Festivala

2023

53. Teden slovenske drame, Kranj (TSD)

58. Festival Borštnikovo srečanje (FBS)

Iz medijev

Val 202, Proti etru, 18. januar 2024, Nina Zagoričnik

Živa Bizovičar, mlada gledališka režiserka in dramaturginja

delo.si, 23. junij 2023, Benjamin Zajc

Bakanalije slovenskega gledališča

Prikaži vseSkrij
Zapri