Igra Škorpijon francoske avtorice Véronique Olmi nas povabi na družinsko kosilo, ko hči iz mesta pride na obisk k svojim staršem na podeželju. Izhajajoč iz družinske intime in medsebojnih odnosov besedilo odpira teme, ki so v družbi čedalje bolj prisotne: ksenofobijo, fašistoidno ozkoglednost, nesprejemanje drugačnega. Vse to počasi pronica skozi plasti licemerstva, dvojne morale in arogance. Avtorica subtilno izrisuje na videz zelo normalne like, ki so globoko v sebi prežeti s strahom. Ogroža jih že najbližji sosed, nikakor ne najdejo miru in se tolažijo s tožarjenjem in grožnjami.
Glavna tema uprizoritve je ksenofobija. Strah pred vsem, kar je tuje, se v posamezniku, ki se zapira v svoj lastni svet, vsak dan stopnjuje. Strah pred izstopom iz hiše prerašča v paničen strah pred drug(ačn)im. Ko svet opazujemo skozi okno svojega stanovanja, ko je edini stik z zunanjostjo televizijski sprejemnik, se naš pogled zelo hitro zoži, strah pred vsem tujim pa dobi zelo dobre pogoje in se razrašča brez ovir. Odsotnost empatije in fanatizem, ki ju ta strah poraja, sta stanje duha, v katerem je videz pomembnejši od resnice. Njegova posledica so razbita družina, nerealna pričakovanja in nenehna razočaranja. Ozkogledost ne priznava drugega pogleda na svet, drugačnega soočanja z življenjskimi preizkušnjami. Verjame le v svoj prav, pozna samo sebičnost, drugi je ne zanimajo. Igra Škorpijon v svojem strašljivem vrtincu razkriva brezčutnost današnje družbe do samega dna.
Nina Šorak

V uprizoritvi smo uporabili motiv skladbe Tam ob ognju našem Radovana Gobca. Avtor glasbe se zahvaljuje Manci Trampuš za vokalno izvedbo v glasbeni opremi predstave.