Dostopnost
Search
Close this search box.

Molière

Skopuh

HARPAGON Moj problem
je stvar vse javne uprave,
in če ne dobim denarja,
bom gnal pravico
na vso justico.

Naslov izvirnika: LʼAvare

Premiera

16. januar 2024
Veliki oder

Trajanje:

165 minut, z odmorom

Režiser

Slobodan Unkovski

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALEC

Aleš Berger

Drama Igralec: Aleš Berger | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Diana Koloini

Drama Igralec: Diana Koloini | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Branko Hojnik

Drama Igralec: Branko Hojnik | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Roza Trajčeska Ristovska

Drama Igralec: Roza Trajčeska Ristovska | odpri ustvarjalca

AVTORICA GLASBE

Irena Popović Dragović

Drama Igralec: Irena Popović Dragović | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALKA SVETLOBE

Mojca Sarjaš

Drama Igralec: Mojca Sarjaš | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA DRAMATURGINJE (ŠTUDIJSKO)

Nejka Jevšek

Drama Igralec: Nejka Jevšek | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA SCENOGRAFA

Nika Curk Nagode

Drama Igralec: Nika Curk Nagode | odpri ustvarjalca

SVETOVALKA ZA MADŽARŠČINO

Irena Varga

Drama Igralec: Irena Varga | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Domen Novak

Valère

Saša Pavlin Stošić

Mariane

Maja SeverDrama Igralec: Maja Sever | odpri igralca

Frosine

Vojko ZidarDrama Igralec: Vojko Zidar | odpri igralca

Mojster Jacques

Uroš FürstDrama Igralec: Uroš Fürst | odpri igralca

La Flèche

Valter DraganDrama Igralec: Valter Dragan | odpri igralca

Mojster Simon, Komisar

Veliko in resno vprašanje je, kako uprizarjati klasike danes. Adaptacija? Modernizacija? Aktualizacija? Sprememba knjižnega jezika v narečje? Ali mogoče novo branje klasicistične mojstrovine? Lahko je reči novo branje, moramo pa se zavedati, da imajo dela svetovne dramske literature trdno zgradbo in vztrajen spomin. Drama pomni vse uprizoritve, najbolj pa katastrofalne, in zato sprejema svoje preventivne obrambne ukrepe, da zavaruje svoj notranji red in razumevanje sveta. Molière je živel zapleteno, dramatično in zelo strastno, v nenehnem konfliktu s konservativnimi krogi, v izneverjenih obljubah dvora. Take so tudi njegove igre in osebe, ne glede na žanr, ki mu pripadajo.

LʼAvare ima preprost in jasen naslov. To je komedija o škrtežu, ki ga na koncu ukanijo. Vse bi vzel, pa ničesar ne dal. Njegova identiteta so denar, bogastvo, zlato. To je on in zato vidi sebe kot najboljšega za čas, v katerem živi. Kot da Molière pravi: stari so neusmiljeni, pohlepni, zoprni, ker mislijo samo na svoje bogastvo in svoje potrebe, mladi pa so žrtve, ker imajo življenjsko moč, nimajo pa kapitala. Pri tem je vseeno, ali so to stiskačevi otroci ali njihovi mogoči partnerji.

Od premiere te komedije 9. septembra 1668 se je marsikaj spremenilo in imamo različne tipe bogatašev. Škrtežev? Milijarderjev, starejših in srednjih let in nemalo zelo mladih. Mladi so se marsikje osvobodili, se dokopali do moči in bogastva, pogosto trošili za luksuz, razne donacije in fundacije, za oblikovanje novih potreb in nove logike kapitala.

Mladi so postali enako nevarni kot stari, če ne še nevarnejši. Molière se ni omejil na starostno dobo, temveč se ukvarja z lastnostmi, značajem, boleznimi osebnosti in vedenja. Za Harpagona je edini dokaz pomembnosti, vrednosti, sposobnosti njegov denar, bogastvo. Če in ko tega ni več, postane ničla in se mora naučiti novih tipov vedenja in odnosov, ki jih mogoče ni več zmožen.
Kot je bil Ljudomrznik, ki sem ga postavil v Drami leta 2000, gromka melanholična komedija, verjamem, da bi bil lahko Skopuh elegično nerodna baletna komedija s petjem, o ljubezni, siromaštvu in zlasti samoljubju, ki razžira smisel obstoja in zmanjšuje ugled uveljavljenim vrednotam človekovega bivanja.

Slobodan Unkovski

Iz gledališkega lista

Skopuh je star lik. Molière ga je prevzel od rimskega Plauta, ki ga je verjetno prevzel od neznanega grškega komediografa. Po Plautovi Aulularii je povzel osnovno zgodbo in osrednji motiv, v vrtu zakopan lonec zlata pa spremenil v skrinjico s cekini. Zgodbi je dodal še en par ljubimcev in ljubezen oblikoval po modi aktualnih sentimentalnih romanov, skopuha, ki se v skrbi za denar odreka vsemu drugemu, pa opremil še z oderuštvom in komedijo prestavil v svoj čas. Natančneje, izoblikoval jo je v klasično delo, ki deluje kot paradigmatična uprizoritev skoposti in lahko ustreza vsakemu času. Skopost – ki je v času med Plautom in Molièrom postala tudi eden izmed sedmih smrtnih grehov, kar kaže, kako pomembno mesto ima med človeškimi napakami – se seveda pojavlja tudi z drugačnimi liki in zgodbami. Med starejšimi je najbolj znamenit Shakespearov Shylock (Beneški trgovec), ki skopuha kontroverzno poveže z Judom. Še posebej pa so se skopuhi namnožili v času realizma, ki je tudi čas vzpona kapitalizma in akumulacije kapitala. Čeprav naj bi kapital prvenstveno služil razvoju industrijske proizvodnje, se liki čudakov, ki denar tlačijo na kup, samo da bi ga imeli, in ga množijo s tem, da ga posojajo za visoke obresti, kot vztrajne sence vlečejo ob likih, ki služijo »napredku«; pogosto si poleg bogastva prislužijo tudi velik vpliv in moč. Pozneje so kopičenje denarja in moči, ki jo denar zagotavlja, pohlep in dosleden egoizem dobili nove podobe in logiko – in tudi nove razsežnosti. Odkar so se njihovi protagonisti dvignili iz sence in vstopili na borzo, so pogosto celo fascinantni. Zdi se skoraj, da skoposti v klasični obliki, ki je predmet komedije, take, ki zahteva tudi odrekanje trošenju in življenjskim užitkom, malodane ni več. Odrekati velja le še drugim, delavcem, še raje tistim, ki iščejo delo v novem kraju, državi … pa seveda skupnosti in javnemu interesu. A vendar: če se denar kopiči predvsem na skritih računih v davčnih oazah in ga lastniki nadzorujejo ter se nad njim naslajajo s spremljanjem indeksov, to le ni tako zelo drugače kot pri Harpagonovi zakopani skrinjici s cekini. Tudi zahteva po funtu mesa, ki bi ga iz upnikovega telesa hotel izrezati Shylock, ni zares neprimerljiva današnji logiki ustvarjanja bogastva. Vmes med tema dvema motivoma, jalovo naslado in morilskim nasiljem, pravzaprav v obeh naenkrat tiči jedro, ki je preživelo domnevno zastarelost klasične podobe skoposti.
Diana Koloini, Ali je skopost lahko smešna? (odlomek)

Na sporedu

22

MAJ

SREDA

VELIKI ODER

Abonma Dijaški 3 in izven
Nadomestni termin za odpovedano predstavo 1. 2.

31

MAJ

PETEK

VELIKI ODER

Abonma Najst in izven
Nadomestni termin za odpovedano predstavo 2. 2.

Iz medijev

Rtvslo.si, 14. marec 2024, Marjana Ravnjak

Umetnost igre: Od Moliѐrove do sodobne ženske

Prikaži vseSkrij
Zapri