Dostopnost
Search
Close this search box.

August Strindberg

Mrtvaški ples

Absurdistična komedija o strupeni zakonski skupnosti in razlogih za vztrajanje v njej

Naslov izvirnika: Dödsdansen

Premiera

18. januar 2023

Veliki oder

Trajanje:

135 minut, z odmorom

Režiser

Eduard Miler

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PO PREVODU

Janka Modra

Drama Igralec: Janka Modra | odpri ustvarjalca

AVTORICA PRIREDBE

Žanina Mirčevska

Drama Igralec: Žanina Mirčevska | odpri ustvarjalca

AVTORICA JEZIKOVNE PREDELAVE

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Žanina Mirčevska

Drama Igralec: Žanina Mirčevska | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Branko Hojnik

Drama Igralec: Branko Hojnik | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFKA

Jelena Proković

Drama Igralec: Jelena Proković | odpri ustvarjalca

AVTOR VIDEA

Atej Tutta

Drama Igralec: Atej Tutta | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALKA SVETLOBE

Mojca Sarjaš

Drama Igralec: Mojca Sarjaš | odpri ustvarjalca

AVTOR GLASBENEGA IZBORA

Eduard Miler

Drama Igralec: Eduard Miler | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

SVETOVALKA ZA FRANCOŠČINO

Saša Mihelčič

Drama Igralec: Saša Mihelčič | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA KOSTUMOGRAFKE

Saša Dragaš

Drama Igralec: Saša Dragaš | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Strindbergova igra govori o zakonskem paru, ki ga združuje ne ljubezen temveč – ah, kako paradoksalno – sovraštvo. Sovraštvo je edina vez med Edgarjem in Alice: on vojaški stotnik, ki poveljuje pomorski artileriji, in ona nekdanja igralka. Skupaj živita že 25 let v stolpu, ki je bil nekoč zapor. Stolp je zdaj njun ovalni salon, ki ni nič drugega kot kletka, v kateri vodita svojo zakonsko vojno. Besedilo prikazuje tiranskega kapitana, njegovo manipulativno ženo in »nedolžnega« bratanca Kurta, ravnatelja karantene, ki takoj ko stopi v njun dom, reče, da v njem diši kakor po strupenih tapetah, od katerih človek zboli, diši po mrliču, ki leži pod podom, in opiše njun dom kot prostor, v katerem gospodari sovraštvo, da je komaj mogoče dihati.

Zakaj zakonca sploh vztrajata v tako strupeni zakonski skupnosti? Odgovor je preprost. Ničesar drugega nimata razen svojega sovraštva. Sovraštvo je postalo smisel življenja. Njuno sovraštvo je tako nalezljivo, da se prenese tudi na hčer. Judita, še rosno mlada, gradi s svojimi snubci zelo podoben odnos, kot ga imajo starši. Prihodnost je zagotovljena. Ime ji je sovraštvo.

Strindbergova igra prikaže svet trdosrčnih kapitanov – »vojakov« – in manipulativnih in zlobnih zapeljivk – »igralk« –, ki načrtno stopajo v zakonska razmerja. V dnevni sobi sovražnih zakoncev prepoznamo absurdnost človeškega stanja in fenomenologijo vseh konfliktov. Vsaka bolezen družbe je človeška. In še več. Vsaka bolezen narave je prav tako človeška. Obe imata za vzrok metastaziran duh.

V razgledu iz ovalnega salona se skriva dramatična neizrečenost zunanjega sveta. Zunaj je mračen jesenski večer. Vrata salona so odprta in pogled se odpira na topniško stražo: vojaka v čeladi in s sabljo, ki se kdaj pa kdaj zablešči v rdečem odsevu zahajajočega sonca. Vidi se tudi morje. Temno, globoko in (zaenkrat še) mirno.

Napetost zunanjega sveta okoli stolpa se napaja iz napetosti ovalnega salona – in obratno. V zraku je zlosluten občutek, nekakšno zatišje pred viharjem ali zastoj pred velikim pokom. Morda vse čaka na velikanski cunami, na trenutek, ko bo morje povleklo vse v svojo temno globino in osvobodilo ujetnike stolpa. Edgar, Alice, Kurt, Judit, Allan, Poročnik in Jenny so tako dramatični v svoji ujetosti, da nas lahko spravijo samo v smeh. Njihovi nekoč absurdistični značaji so danes popolnoma običajni, normalni. Afektirano trmaste posameznike poganja vsem nam znana mehanika egoizma. Prepoznamo jih tudi, ko so pri klavirju, šivalnem stroju, telegrafu, za pisalno mizo ali na ležalniku.

Neglede na položaj v življenju – danse macabre združuje vse. Mrtvaški ples simbolizira življenje kot zle sanje, smrt pa postane osvoboditev od grozot življenja.

Žanina Mirčevska

Iz gledališkega lista

Strindberg je v tekstu predstavil profile posameznikov, ki so izrazito toksični. So nekakšni duhovni vampirji. Njihovo življenje je prikazano kot eno samo zdraharstvo, celo kot vojna. Medčloveški odnosi so vse kaj drugega kot humani in etični. Ljudje se delijo na ovce in volkove. V tem svetu ni nihče ponosen, da je ovca, in vsak z lahkoto zamenja človečnost za volčjost. V tej tekmi zmaga tisti, ki je najbolj aroganten spletkar, hiter barantač, kradljivec tujih idej, opravljivec, nepotist, manipulator, lobist, karierist, kalkulant. In še več: vse to počne transparentno, brez skrivanja ali prodajanja lažne morale. Življenje je bojno polje, konverzacija streljanje.
Tekst problematizira temno plat človeka, ki ima nagonsko potrebo po zmagi z destrukcijo. Njegove metode so izkoriščanje, šikaniranje, blatenje, ropanje, tlačenje, podrejanje in spodrivanje drugih, tudi ko niso nasprotniki oziroma tekmeci. Najbolj pošastno je to, da ni nujno, da obstaja racionalen ali upravičen motiv za tovrsten antagonizem zoper vsakega, ki je »nasprotnik« po definiciji in ki ga je treba eliminirati, ker preprosto obstaja ali zato ker je morda v nečem za odtenek boljši.

[Z]ame je bistvo umetnosti življenja v eliminaciji! […] Ko stroj odpove, ne ostane več kot za šajtrgo, ki jo zvrneš na gredo, ampak dokler stroj gladko teče, je treba brcat in udarjat z vsemi štirimi!
Mrtvaški ples, I. del

Strindbergova igra prikaže svet osvajalskih, trdosrčnih, ciničnih, hinavskih in nevarnih stotnikov – »vojščakov« – in manipulativnih, preračunljivih in zlobnih zapeljivk – »igralk«. Skupaj načrtno stopata v sovražna zakonska razmerja, da bi parazitirala drug na drugem, da bi oplajala svojo zagrenjenost. Njuno medsebojno sovraštvo ne ostane samo med stenami; širi se po vertikali in horizontali ter oplazi okolico in vsakega v njej z vso močjo. Skozi dnevno sobo sovražnih zakoncev spoznamo absurdnost človeškega stanja in fenomenologijo vseh civilizacijskih konfliktov in katastrof. Zgodovina človeštva, prikazana kot eno samo povzpetništvo, skozi eliminacijo. V esenci likov prepoznamo profil vse od največjega tirana v zgodovini do najmanjšega zlobnega človečka, ki sovraži in je destruktiven zaradi same destruktivnosti.

Poglej te škornje! Z njimi bi teptal Zemljo, da bi postala ravna, če bi mu bilo dovoljeno! Z njimi je poteptal njive in vrtove drugih! Z njimi je zmlel enim prste, drugim pa glave! Zver ljudožerska!
Mrtvaški ples, I. del
Žanina Mirčevska, Življenje se začne šele, ko pride smrt (odlomek)

Iz medijev

veza.sigledal.org, Kritika, 23. januar 2023, Matej Bogataj

Prizori iz zakonskega življenja

novice.svet24.si, 23. januar 2023, N. S.

FOTO: Najbolj zlobna zakonca na svetu

Prikaži vseSkrij
Zapri