Dostopnost

Miroslav Krleža

Gospoda Glembajevi

»In tak, kot ste vi, da mi bo ukazoval, kako naj se obnašam?«
– Miroslav Krleža

Naslov izvirnika: Gospoda Glembajevi

Režiser

Ivica Buljan

Premiera

31. marec 2012

Veliki oder

Trajanje:

250 minut, z dvema odmoroma

Drama Gospoda Glembajevi enega največjih hrvaških literatov Miroslava Krleže je prva iz cikla o dinastiji Glembay. Dogaja se v poletni noči leto dni pred prvo svetovno vojno, v času, ko je gospodarski in družbeni uspeh družine dosegel zenit. Toda kljub razkošju in svetovljanstvu, ki napolnjujeta trenutno življenje Glembajevih, zadostuje en sam povod, da se razkrije veriga izsiljevanja, prikrivanja, nasilja, tragedij in smrti, ki usodno spremljajo družino vse od začetka njenega vzpona. Drama se krvavo zaključi s tempom in silovitostjo antičnih tragedij. Kljub temu pa glembajevski junaki niso antično premočrtni, ampak moderni; pravzaprav bi lahko rekli, da nam Gospoda Glembajevi z izjemno ostrino, gledališko močjo in senzibilno kritičnostjo prikazujejo, kaj se zgodi, kadar tajkuni srečajo usodo.

Iz gledališkega lista

»Ali torej resnično življenje piše zgodbe tako, da bi nam postal jasnejši Krleža, ali pa je Krleža pisal tako, da bi nam bilo resnično življenje bolj jasno …«
»Šele ko smo Glembayeve na ta način prepoznali kot svoje, današnje, šele ko se je naš svet razdelil na bankirje, advokate, škofe in njihove sluge, lakaje in sobarje, na plemiško gospodo, baronice in njihove guvernante, šivilje in povožene uboge starke, in ko je nesmiselni, absurdni glembajevski svet postal povsem okrogel, univerzalen in naš, šele tedaj smo namreč lahko razbrali tudi notranje drame senc, ki živijo v njem, nenavadne pokrajine človeških duš, ki so enake – ampak res! – tako v tistih mračnih letih na začetku 20. stoletja kot v tistih sivih komunističnih osemdesetih letih in tistih fluorescentnih korporativnih letih na začetku 21. stoletja.«
Boris Dežulović, Dobro jutro, dragi Krleža (odlomek)

»Krleževa drama se uvršča med številna literarna besedila tedanjega časa, ki so na estetsko bolj ali manj učinkovit način raziskovala prostrano deželo človeške duše. Drugačnost in s tem posebna oblika in zanimivost Krleževe drame pa je, da skozi nekoliko robat spoj naturalistične literarne tradicije in psihoanalize izpostavi težnjo tedanje diskurzivne prakse po ,biologizaciji erotike in nasilja, torej težnjo po uveljavljanju pojmovanja erotike in nasilja kot proizvodov narave. Ta narava, ki naj bi bila zasidrana v človekovi telesnosti, v psihičnem pa zastopana v obliki gonov življenja in smrti, nenehno grozi, da bo izbruhnila v iracionalno spolno in nasilno vedenje, če je ne obrzda kultura. Uveljavljanje takšnega pojmovanja spolnosti in nasilja ter z njim povezanega pojmovanja narave in kulture ima svoje dobre in slabe plati. Obe je mogoče ponazoriti s primerom baronice Castelli-Glembay.«
»Krleža nam morda ne bo pomagal, da bi bolje razumeli ekonomijo in libidinalno ekonomijo, lahko pa nam pomaga, da svoje nerazumevanje ozavestimo.«
Špela Virant, Organske napake in finančne transakcije Glembajevih (odlomek)

»Krleževa drama ni mizogina drama: neizprosnosti znanja in dobička, pripisovani sipam, postavlja po robu nevrotizirano moškost, ki nima nobene možnosti, da se jima upre. Kakorkoli so jo že brali med vojnama in po drugi svetovni vojni, nemara šele danes dopušča, da jo beremo pravilno – kot grozo pred nenasitnim kapitalizmom in njegovim znanjem.«
Svetlana Slapšak, Jaguar in sipa: smrt modernizma v drami Miroslava Krleže (odlomek)

»Temeljni stavek ne zveni dobrohotno:  ,Glembayevi ubijajo, Daniellijevi se ubijajo.‘«
Željka Matijašević, Katera je prava barva nečiste krvi: Gospoda Glembajevi (odlomek)

Premožni, uglajeni in celo dobrodelni so Glembayi v svojo podobi za javnost, za zidovi palače pa neprestano kipi tisto potlačeno v njih.«
Nina Šorak, Pasivnih ljudi svet ne potrebuje (odlomek)

»Gospoda Glembajevi so napisani v treh dejanjih. Ivica Buljan je na vajah hitro usmeril optiko branja, tako da je na grobo opredelil razliko med vsemi tremi dejanji. V prvem dejanju je v ospredju to, da vsak govori nekaj čisto drugega, kot misli. [] V drugem dejanju so besede zlepljene z mislimi. [] V tretjem dejanju pa so pred nami le še misli v podobah, ki iz iste so snovi kot sanje.«
Tjaša Črnigoj, Poskus situacijske anamneze po buljanovsko (odlomek)

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALEC

Andrej Inkret

Drama Igralec: Andrej Inkret | odpri ustvarjalca

ASISTENT REŽISERJA

Robert Waltl

Drama Igralec: Robert Waltl | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Mojca Kranjc

Drama Igralec: Mojca Kranjc | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Dalibor Martinis

Drama Igralec: Dalibor Martinis | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Ana Savić Gecan

Drama Igralec: Ana Savić Gecan | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Mitja Vrhovnik Smrekar

Drama Igralec: Mitja Vrhovnik Smrekar | odpri ustvarjalca

KOREOGRAFINJA

Tanja Zgonc

Drama Igralec: Tanja Zgonc | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

LEKTORICA ZA NEMŠČINO

Vanda Vremšak Richter

Drama Igralec: Vanda Vremšak Richter | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC LUČI

Milan Podlogar

Drama Igralec: Milan Podlogar | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA REŽISERJA

Tjaša Črnigoj

Drama Igralec: Tjaša Črnigoj | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA DRAMATURGINJE

Nina Šorak

Drama Igralec: Nina Šorak | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Ivo BanDrama Igralec: Ivo Ban | odpri igralca

Naci (Ignjat, Jacques) Glembay

Nataša Barbara GračnerDrama Igralec: Nataša Barbara Gračner | odpri igralca

Baronica Castelli-Glembay

Marko MandićDrama Igralec: Marko Mandić | odpri igralca

Leone Glembay

Tina VrbnjakDrama Igralec: Tina Vrbnjak | odpri igralca

Angelika Glembay; Futuristka

Matjaž Tribušon

Titus Andronicus Fabriczy-Glembay

Aljaž Jovanović

Puba Fabriczy-Glembay

Jose

Paul Altmann

Uroš FürstDrama Igralec: Uroš Fürst | odpri igralca

Alojzij Silberbrandt

Jernej Gašperin

Oliver Glembay; Futurist

Benjamin KrnetićDrama Igralec: Benjamin Krnetić | odpri igralca

von Ballocsanszky; Futurist

Ditka Haberl

Futuristka

Nagrade

2013

Nataša Barbara Gračner Marul za igralsko stvaritev (Marulićevi dnevi)

Nagrada občinstva za najboljšo uprizoritev (Marulićevi dnevi)

2012

Nataša Barbara Gračner Nagrada Sklada Staneta Severja

Nataša Barbara GračnerBorštnikova nagrada za igro

Festivali

2013

23. Marulićevi dnevi, Split, Hrvaška

2. Festival Miroslava Krleže, Zagreb

2012

47. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor

27. Gavellovi večeri, Zagreb, Hrvaška

Iz medijev

delo.si, 2. april 2012, Blaž Lukan

Gospoda Glembajevi: iz psihe v telo

vecernji.hr, 21. oktober 2012, Bojana Radović

Redatelj Ivica Buljan pokazao kako se danas radi Krleža!

Prikaži vseSkrij
Zapri