Roland Schimmelpfennig je eden najradikalnejših in najpomembnejših sodobnih dramskih avtorjev in njegovo besedilo Dan, ko jaz ni bil več jaz, napisano leta 2018, se izjemno lucidno, a hkrati nepredvidljivo poigrava s tesnobo in stisko današnjosti.
V ospredje postavi osnovno družinsko celico, očeta, mater in njuna otroka, sina in hčer, ki na poletni večer sedejo za družinsko mizo. Vsakdanjost situacije, v kateri je vsaka gesta predvidljiva in v kateri si nimajo ničesar več povedati, se začne sesuvati, ko se v prostoru pojavi dvojnik očeta oziroma moža. Ta gesta, ki je sicer dramsko znana predvsem iz komičnih zapletov, v zgodbi sproži brutalnost soočanja akterjev samih s seboj ter z lastnima preteklostjo in prihodnostjo.
Kot namiguje že naslov drame, se pred nami začne dekonstrukcija dneva, ko je posameznik na surrealen način prenehal biti on sam in se s tem poglobil v tisto, kar ga vzpostavlja kot individuuma.
Schimmelpfennig pred nami razprostre možnost vpogleda v lastno življenje, če bi čas lahko zavrteli nazaj in v preteklosti sprejemali drugačne odločitve. Preigra tiste že preživete trenutke protagonistov, ki so po svoje zaznamovali njegovo ali njeno zdajšnjost, ter se vpraša po možnosti drugačne sedanjosti. S tem globoko in neizprosno zareže v človeško psihologijo neizživetih in neizraženih želja, ki kulminirajo v naših frustracijah in nezmožnosti soočenja s sedanjim trenutkom. Razgali intimne odnose in zariše vzporednico med političnim oziroma družbenim in osebnim, ko secira družinsko dinamiko, zakonsko zvezo in vlogo starševstva v preobremenjeni in hiperprodukcijski današnjosti.
Schimmelpfennig se poigrava z distinkcijo med realnim in fiktivnim in to je tudi namen uprizoritvene strategije: želja predstave je s kolektivno pripovedno logiko, ki hodi po tanki meji med zelo brutalno realnim in sanjsko humornim, ustvariti pripoved o posamezniku in družini v današnji stiski. Ko ima človek občutek, da mu je na voljo vse, razen lastnega življenja, se namreč zastavi vprašanje, kaj pravzaprav vzpostavlja človekovo identiteto – njegove odločitve, okolje ali odnosi, v katere je vpet?
Maša Pelko