Informans kot hibrid med informacijo in performansom ali predavanjem in performansom

Na primer: Trisha Brown Informance, Jacob’s Pillow Dance 1986

Tovrstno razlago sicer uporabljajo v glasbi (se mi zdi pogostejša kot kje drugje):
»Predstava, ki naj bi bila izobraževalna in obenem zabavna ; še posebej koncert, ki vključuje poučno predavanje o izvajani skladbi ali o instrumentih, s katerimi se jo izvaja.« Lexico.com

Zasledila sem, da nekje za izraz »informans« uporabljajo tudi definicijo »informal performance«, in ta mi je mogoče še najljubša. V luči raziskovanja, odkrivanja in spoznavanja narave sveta – vsaj tako jaz razumem gledališče in gledališko igro – INFOrmal perfoRMANCE najlepše proslavlja to moje razumevanje in najbolje opiše moj projekt. Končna oblika bo mogoče malo bolj groba ali robata, brez umetelnosti, ampak to samo zato, da se izognemo kakršnikoli zlaganosti.

Tri dokumentarne zgodbe treh oseb, od katerih ni nobena ne igralka ne igralec, so me prevzele do te mere, da sem se namenila raziskovati načine pripovedovanja. Kaj je potrebno, da samo z besedami opišemo in orišemo neko zadevo, dogodek, spomin, misel, če hočete, tako živo, da beseda postane meso, da lahko poslušalec vstopi v to zadevo, dogodek, spomin, misel, če hočete. Da dve – druga drugi sicer tuji – domišljiji ustvarita skupen imaginarni prostor, ki ima svoje življenje. In to brez vizualne komponente. Raziskujem in strašno me zanima, ali je to mogoče samo pri dokumentarnih izpovedih, ko so pripovedovalci tudi lastniki pripovedovanih zadev, ali tudi v igralski obravnavi konvencionalnega dramskega besedila. Najbrž oziroma gotovo je odgovor večine absolutno na strani igralčeve obravnave konvencionalnega dramskega besedila, saj kaj pa je gledališka ali igra nasploh drugega kot prepričljivo podajanje tujih vsebin. V resnici gre za komaj zaznavne nianse, ki pa so ključnega pomena v pričujoči raziskavi. Ta se namreč ne zanaša samo in zgolj na igralčev talent, poskuša razumeti naravo pripovedi. To je prvi poskus, prvi korak, prvi drobec. V mislih imam pa velikanski mozaik. Moja pričakovanja so prevelika, tolikšna, da jemljejo sapo, ampak potem se spomnim, da je to šele prvi informans, in si rečem: »Le pogumno naprej!«

Nina Ivanišin