Vrnitev domov (1965) je ena tistih iger velikega angleškega dramatika in nobelovca Harolda Pinterja, ki so pripomogle k njegovemu slovesu provokativnega in enigmatičnega avtorja.
Družinska drama, ki je ob svojem nastanku vzbujala odpor in nerazumevanje, je še zmeraj ena najbolj nenavadnih in kontroverznih v svojem žanru. Na glavo obrnjene vrednote in odnosi, verbalna in fizična zloraba, surovo merjenje moči so značilnosti družine, v katero se po več letih odsotnosti, med katero je postal profesor filozofije na eni od ameriških univerz, vrne Teddy, da bi jim predstavil svojo ženo Ruth, mater njunih treh sinov.
Doma so samo moški: avtoritarni oče, upokojeni mesar, stric, voznik limuzine, in dva brata, eden zvodnik, drugi nadebudni boksar. S prihodom ženske se odpre še ena, že vse od materine smrti prikrita dimenzija njihovih odnosov, nagonsko moško rivalstvo za žensko naklonjenost.
Z naraščanjem erotične napetosti narašča tudi tekmovalnost v vse bolj surovi igri polaščevanja. Na dan prihaja brutalna resnica o družinskih odnosih. Pred njo je Teddy enkrat že pobegnil in najbolje bo, da čimprej spet odide. Toda v Ameriko se bo vrnil sam. Ruth, ki jo njegovi moški sorodniki povabijo, da ostane pri njih, ponudbo sprejme, čeprav jim bo morala »stroške« povrniti s prostitucijo, kot je to počela že njihova mati.
Pinterjeva Vrnitev domov je brutalen družinski portret in metafora o polaščevanju. Zadržana Ruth, označena tudi kot dramska Mona Lisa, je eden najbolj dvoumnih in vznemirljivih ženskih likov v svetovni dramatiki. Ne preseneča, da so mnogi v tej moški igri merjenja moči videli žensko kot zmagovalko, ki razgali vso smešnost falocentričnega sveta − pravo feministično igro, torej.