Slavna in priljubljena francoska dramatičarka Yasmina Reza tudi v svoji najnovejši igri Tri verzije življenja (2000) ostaja v okolju, ki ga najbolje pozna; med urbanimi intelektualci in njihovimi nevrozami. Tokrat so v ospredju muke sodobnih znanstvenikov, katerih delo le stežka prebije povprečje, obenem pa je prav od tega preboja odvisen njihov status, ugled in materialni položaj. Reze ne zanima toliko vprašanje znanosti, kot jo zanimajo posledice, kakršne v vsakdanjem življenju pušča neusmiljena tekmovalnost in hlastanje za novimi dosežki za vsako ceno.
V treh dejanjih Yasmina Reza naniza tri variacije spodletelega srečanja dveh službenih kolegov in njunih soprog. Iz začetnega nesporazuma se sproži plaz, pod katerim se kot domine podirajo utvare tako o družbenem ugledu kot o zasebni strpnosti, ljubeznivosti, medsebojni naklonjenosti, lojalnosti itd. V svetu preračunljivih ambicij sta najbolj moteči odkritost in načelnost, najbolj pa prosperirata površnost in brezobzirnost. Med banalnim grizljanjem krekerjev in nadležnim otroškim jokom pisateljica skozi presenetljive obrate v dialogih razgalja še enega sodobnih mitov.