»Deset let po izidu prvenca, romana Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo, je Dorota Masłowska še zmeraj enfant terrible poljske literature.«
»Največkrat si tako ustvarjalci kot gledalci skozi tragične zgodbe lajšajo samo lastno vest in se sebično ukvarjajo s svojimi čustvi, ki se sprožajo ob žalostnih pojavih tega sveta. Ko bi bilo vendar potrebno tako malo, da bi se nesrečne usode obrnile čisto drugače, je vsem znan komentar, odraz nekakšnega nagonskega optimizma, ki pomaga skozi življenje. Pri Masłowski je to ,malo‘ najprej samo sprememba frizure in make upa, a se stopnjuje do presaditve celega telesa in zamenjave prednikov štiri rodove nazaj. Drastičnost njenih neobrzdanih domislic je v sorazmerju z zablodo, da je na svetu in pri nas tako rekoč ,vse v redu‘.«
Darja Dominkuš, Mala kovinska Evropejka (odlomek)

»Teh desetih razlogov ni moč najti v nobeni reviji, ki je trenutno naprodaj. Optimistična in pozitivno naravnana poved, ki osuplja s svojo pogumno, po oksimoronu dišečo logiko, je pred nekaj leti iz trafik mamila naključne mimoidoče kot eden osrednjih naslovov na platnicah slovenskega Cosmopolitana.«
»Včasih pa katera od tovrstnih revij konča v rokah netipičnega uporabnika, bolje rečeno nekoga, ki sploh ni predviden kot uporabnik njenih vsebin. Natanko to se v drami Pri nas je vse v redu Poljakinje Dorote Masłowske zgodi elitni in glamurozni reviji Ni zate, ki jo iz zabojnika za star papir obudi k življenju ,specialistka za premikanje palet po prodajnem prostoru s klasično fizično metodo’ Halina.«
Tatjana Stanič, 10 razlogov, zakaj je recesija koristna (odlomek)

»Zadnjih dvajset let se Poljaki vozijo na vrtiljaku ekonomskih sprememb in vseh sprememb navad in načina razmišljanja, ki gredo zraven.
Med kaotičnimi sivimi stolpnicami in s smodnikom ožganimi stanovanjskimi bloki so se začeli pojavljati novi bloki sladolednih barv – čisti, skrbno ograjeni, prijetni. Nova stvarnost se je začela plaziti v prodajne hale, potem v trgovine, potem v verige trgovin. Supermarketi in hipermarketi so se množili, dokler niso trgovski centri postali urbana središča. Zunaj pa je bilo vse nastlano s cenenimi ovojnim papirjem. Vsak delček ograje je postal reklamna tabla. Zunanjemu opazovalcu bi se teh prvih dvajset let postkomunistične Poljske lahko zdelo kot raznobarvna plesen, ki se bliskovito razrašča na kosu kruha.«
Dorota Masłowska, Spoznavanje drugačnosti (odlomek)

»Berlin, 20. marca. Svetovna premiera igre Pri nas je vse v redu Dorote Masłowske v Schaubühne, najpomembnejšem nemškem gledališču. Igro je naročil Thomas Ostermeier, ki uprizarja najboljše evropske mlade dramatike. Režiser je Grzegorz Jarzyna. V dvorani izbruh skupinskih emocij. Poljaki se smejejo poljskim absurdom in pretirani martirologiji. Nemci tudi. Smeh zastane v grlu, ko spoznajo, da se smejejo sami sebi.
Dolg aplavz. In tako štiri večere. Masłowska stoji pred teatrom v skupini znancev. Sprejema čestitke. Vprašam, ali lahko naredim intervju z njo.«
Jacek Cieślak, Masłowska, Ena med mnogimi (odlomek)