Dostopnost
Search
Close this search box.

Fernando Pessoa

Mornar

Naslov izvirnika: O Marinheiro
Prva slovenska uprizoritev

Premiera

16. februar 2007

Mala Drama

Trajanje:

80 minut, brez odmora

Režiser

Jernej Lorenci

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALEC

Miklavž Komelj

Drama Igralec: Miklavž Komelj | odpri ustvarjalca

DRAMATURG

Nebojša Pop-Tasić

Drama Igralec: Nebojša Pop-Tasić | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Branko Hojnik

Drama Igralec: Branko Hojnik | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Belinda Radulović

Drama Igralec: Belinda Radulović | odpri ustvarjalca

AVTOR GLASBE

Branko Rožman

Drama Igralec: Branko Rožman | odpri ustvarjalca

LEKTOR

Jan Jona Javoršek

Drama Igralec: Jan Jona Javoršek | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC LUČI

David Orešič

Drama Igralec: David Orešič | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA DRAMATURGA

Eva Mahkovic

Drama Igralec: Eva Mahkovic | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Petra GovcDrama Igralec: Petra Govc | odpri igralca

Prva čuvarka

Saša MihelčičDrama Igralec: Saša Mihelčič | odpri igralca

Druga čuvarka

Iva BabićDrama Igralec: Iva Babić | odpri igralca

Tretja čuvarka

Fernando Pessoa, osrednji portugalski avtor 20. stoletja, je svoje delo zapletel v labirint »heteronimov« – ustvarjal je pod 73 različnimi imeni, ki pa jih je naredil navidezno resnične in jim dodal lastno biografijo, filozofijo in poetiko. S to plejado osebnosti je Pessoa v poeziji oblikoval mnogoglasje, vanjo je vnesel dramatičen dialog, konflikt in dejanje. V njegovem edinem dramskem delu Mornar (1914) tri čuvarke ob truplu mladega dekleta brez identitete in preteklosti čakajo na jutro, se spominjajo, čeprav brez spomina. Spominjam se, in nič ni bolj nezanesljivo od spomina, pravi Pessoa. Za spomin je treba imeti talent. Treba je biti nadarjen, da bi se spominjal stvari in ljudi, da bi jim dal pomen, smisel in obraz. Čuvarke pa rišejo pokrajino pozabljanja, brezčasnosti, v kateri je zanje edina oporna točka zgodba o mornarju, ki si je iz imaginarnih spominov naslikal fiktivno pokrajino spomina, da bi jo potem izpolnil z barvami občutka, z duhom hrepenenja ali trpljenja, odtenki sreče ali žalosti in vse to osvetlili s sleparsko lučjo notranjega pogleda, dokler se ni izgubil v njej. Spominjanje je način pozabljanja. Tako kot bedenje ob preminulem. Tako kot življenje samo.

Nagrada

Saša Mihelčičnagrada Sklada Staneta Severja 2007, tudi za vlogo Druge čuvarke

Zapri