Dostopnost

Bertolt Brecht

Mati

Naslov izvirnika: Die Mutter
Življenje revolucionarke Pelageje Vlasove iz Tvera
(Po romanu Maksima Gorkega)
Prva slovenska uprizoritev

Režiser

Sebastijan Horvat

Premiera

6. oktober 2012

Veliki oder

Trajanje:

105 minut

Brechtov najdaljši učni komad Mati je mala šola komunistične revolucije, nekakšen abecednik marksizma za ljudske množice. Skozi lik Pelageje Vlasove, ki jo skrb za sina preobrazi iz skromne gospodinje v prvoborko proletarske emancipacije, se v štirinajstih dokumentarnih prizorih izriše jasno sporočilo, da je revolucija za vsakogar, še posebno za malega človeka, ki čuti, da nima s tem nič opraviti. Ker smo pri nas revolucijo že davno tega soglasno pokopali, hkrati pa jo v zadnjem času ponovno obujamo od mrtvih, bo uprizoritev preverila, kam smo investirali svoj tranzicijski kapital in ali nam prinaša ustrezen donos na obresti.

 

 

Iz gledališkega lista

Zemlja je tista, ki je dala slovenskemu kmetu delo, in ista zemlja je bila hkrati že tudi nagrada zanj. Lastna zemlja, lasten dom. Sedaj lahko bolj razločno vidimo, kako delo Slovencu tako daje identiteto, kakor mu jo po drugi strani jemlje. Če je vsem jasno, da nas povezuje to, da delamo, pa se nikakor ne moremo sporazumeti o enotni naravi tega dela, kaj šele o pomenu, ki mu ga pripisujemo. Če se lahko identificiramo s tem, da je za vsakega njegovo delo pomemben del njegove identitete, pa postanemo neizmerno bolj sumničavi do sugestije, da bi na račun našega dela lahko živel kdo drug. Na ta način je zemlja kot Mati, za katere ekskluzivno ljubezen in naklonjenost se potegujemo. Zato se zdi karseda ustrezno, da v času krize, ko iščemo in preizprašujemo lastno identiteto, postane naša zemlja, naša Mati, glavna fronta političnih sporov. Ideologija dela otroke iz nas vseh.
Andraž Golc, Kriza in ideali (odlomek)

Kaj nam lahko danes prinese gledališko ukvarjanje s preobrazbo delavske matere v revolucionarko? Cinično gledano so se časi spremenili, delovni pogoji so se v stotih letih izboljšali, vsaj v Evropi, imamo nekaj takega kot osemurni delavnik s kolikor toliko zagotovljeno minimalno plačo in kolikor toliko urejenimi prispevki za socialno varnost, v veliki meri smo se znebili totalitarizmov, čeprav totalitaristični prijemi ob vsaki krizi spet priplavajo na površje, formalno gledano spoštujemo človekove pravice, vlada demokracija, pravzaprav se ne bi smeli pritoževati. Ker pa živimo v kapitalističnem družbenem sistemu, ki se v principu delovanja ne razlikuje bistveno od tistega pred sto leti, se moramo pritoževati naprej. Izkoriščanje delavcev se nadaljuje na bolj prefinjen način, v imenu krize se pod pretvezo cuza in molze že tako izžete.
Urška Brodar, O mesu, ki vam ga zmanjka v kuhinji, se v kuhinji ne odloča (odlomek)

Romana Mati Maksima Gorkega verjetno noben Slovenec ne bo začel brati popolnoma neopredeljeno in brez vsaj bežne uvodne miselne gimnastike v zvezi s simboliko naslova. Simbol matere je v naših krajih še kako dobro znan, tudi tisti, ki niso ljubitelji slovenske klasike, vedo, da piedestal spomenika materi bujno obrašča bršljan nacionalne mitologije, poveličevanja in oboževanja (z rahlo grenkim, vendar pikantnim priokusom krivde in kesanja). Ona, tista zatajena, s skodelico kave v eni in s šopkom solzic v drugi roki, ona, katere sin »postal je tak fant, da bi gore premikal …«, ona, ki je rojevala samorastnike in potohodce, krpane in krjavlje, take in drugačne … Hitro zatem pa lahko temu miselnemu toku dodamo še pri-tok o zanimivi kombinaciji, namreč da je o tej simbolno močni figuri pisal sovjetski Rus Maksim Gorki, torej pisatelj, ki so ga v nekem obdobju tako izenačili z oblasti všečno literaturo socrealizma, da so mu podelili vlogo vodilnega simbola uradne ideološko-idejne književne struje. Skratka, ko združimo naslov z avtorjem – veletok s pritokom –, lahko mirno razglasimo ugotovitev, da v tem primeru simbol piše zgodbo o simbolu.
Tatjana Stanič, »Srce daje moč, ne glava …«; O romanu Mati Maksima Gorkega (odlomek)

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALKA

Urška Brodar

Drama Igralec: Urška Brodar | odpri ustvarjalca

SKLADATELJ

Drago Ivanuša

Drama Igralec: Drago Ivanuša | odpri ustvarjalca

DRAMATURG

Andraž Golc

Drama Igralec: Andraž Golc | odpri ustvarjalca

SCENOGRAF

Marko Japelj

Drama Igralec: Marko Japelj | odpri ustvarjalca

KOSTUMOGRAFINJA

Belinda Radulović

Drama Igralec: Belinda Radulović | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC LUČI

Pascal Mérat

Drama Igralec: Pascal Mérat | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

GLASBA

Hanns Eisler

Drama Igralec: Hanns Eisler | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Aleš Valič

Klemen Slakonja

Nagrade

2013

Nataša Barbara GračnerBorštnikova nagrada za igro

Festivali

2013

48. Festival Borštnikovo srečanje, Maribor

Iz medijev

delo.si, 8. oktober 2012, Andrej Jaklič

Gledališki teden kritika: revolucija naj kar bo mrtva

 

Prikaži vseSkrij
Zapri