Kletno stanovanje v manhattanskem Chinatownu, kamor se je pred kratkim preselila Brigid Blake s fantom Richardom. Na obisk prihajajo njeni starši in babica iz Pensilvanije ter sestra iz Filadelfije. Skupaj bodo praznovali zahvalni dan. Postopoma spoznavamo težave družine ameriškega srednjega razreda, ki se razkrivajo v sočnih, mestoma sarkastičnih, mestoma tragikomičnih dialogih.
Dokumentaristični naturalizem govori o času, v katerem živimo, in se osredotoča na življenje ne privilegirane elite, temveč povprečnega pripadnika družbe, ki živi v nestabilnih okoliščinah in z negotovo prihodnostjo. Hitro se razkrijejo težave očeta Erika in mame Deirdre, ki že vse življenje garata, da bi preživila družino. Za povrhu morata skrbeti za dementno Erikovo mamo Momo, ki je na invalidskem vozičku, saj si ne moreta privoščiti, da bi najela profesionalno pomoč. Hčeri Brigid in Aimee sta se v skladu s paradigmo ameriškega ideala povzpeli višje od staršev: Aimee je odvetnica, ki bo izgubila službo zaradi bolniške odsotnosti, Brigid pa bi si želela postati skladateljica, vendar se je ujela v začarani krog odplačevanja študentskega dolga z natakarskim delom. Njen fant Richard izvira iz nekoliko višjega sloja in študira socialno delo. Stephen Karam v Ljudeh (2014), s katerimi se je po krstni uprizoritvi v Čikagu prvič predstavil na Broadwayu, osvojil nominacijo za Pulitzerjevo nagrado za dramatiko in nagrado tony za najboljšo igro, raziskuje ranljivost in življenje povprečnega človeka v žanru sodobne družinske drame in prek spretno spletenih tenzij spregovori o skritem življenju marsikatere sodobne družine.

Družinsko kosilo je ena izmed situacij, ki nosijo toliko različnih emocij. Za nekoga je obveznost, drugemu je želja, nekomu spet potreba ali pa celo navada. Ne glede na izhodiščno pozicijo posameznika se družinsko kosilo odvije z vso intenzivnostjo. Na njem se lahko zgodi cela paleta emotivnega izraza: od smeha do prepiranja ali celo kričanja, do petja, joka, zbadanja, spominjanja, pokroviteljskosti in skrbi. V družinskem krogu pa se vedno tudi soočimo sami s seboj. Otroci se prepoznajo v starših in starši v otrocih. Najbolj nas vržejo iz tira ravno tiste lastnosti drugih, ki jih posedujemo sami.

Nina Šorak