Veronika Simoniti
Ivana pred morjem
Brez spominov ni časa in ni prostora, brez spominov ni sveta. Svet je šele, odkar smo v njem mi s svojimi spomini.
Premiera
23. oktober 2026
Mala Drama
Trajanje:
Režiserka
Lucija Trobec
Ustvarjalci
Avtorska ekipa
Igralska zasedba
V koprodukciji z AGRFT bomo predstavili magistrsko delo režiserke Lucije Trobec in dramaturginje Lune Pentek, uprizoritev romana Veronike Simoniti Ivana pred morjem (nagrada kresnik 2020). V monodramski uprizoritvi bo nastopila članica igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana Iva Babić.
Pripovedovalka se iz Pariza, kjer živi, vrne v slovensko Primorje, da bi počistila hišo po mamini smrti. Med pospravljanjem z vsako novo škatlo, polno predmetov tistih, ki so bili tu pred njo, odnaša iz hiše družinsko zgodovino. Spomine. Skrivnosti. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, z drugo pa nosečniški trebuh. Letnica, zapisana na fotografiji je 1943, čas druge svetovne vojne. Tako vznikne vprašanje, kaj se je zgodilo z otrokom v babičinem trebuhu. Pripovedovalka se poda na raziskovanje svoje preteklosti in svojih korenin.
Včasih mislimo, da vemo, kdo smo. Da vemo vse o tistih, ki so bili pred nami. Tri ženske, ki si delijo koščke življenja. Babica, mama, hči. Tri generacije, skozi katere je steklo življenje. Z vsakim pismom, ki ga preberemo, smo si bližje. Okruške spominov počasi sestavljamo v zgodbo. Na koncu v tihem šepetu v prazni hiši odmeva glas neke ženske, ujete v trenutku časa, ki je že minil.
Iz gledališkega lista
Hiša je arhiv. Arhiv našega življenja. Arhiv življenj, ki so bila tu pred nami. Ker smo v njih pustili svoje sledi. Ker so prostori pripovedovalci spominov. Prepih šepeta zgodbe. Tudi tiste, o katerih se v hišah molči. Tudi tiste, ki si jih ne želimo ponoviti. Tiste, ki bi morale zdrsniti v pozabo. Svetloba, ki izrisuje podobe. Podobe, ki budijo zgodbe. Svetlobne podobe, ki zbujajo asociacije. Sončne lise, ki osvetljujejo majhne delce, ki se vrtinčijo v igri svetlobe. Prah, ki pada na police. Police, na katerih so škatle. Škatle s pismi. Pisma, v katerih je shranjeno eno celo življenje. Zgodba, ki jo sestavljamo počasi. Z vsakim odprtim pismom razumemo nov delček preteklosti. Vsako odprto pismo je košček mozaika. Iz vsakega skočijo besede, ki zazvenijo v praznih sobah. Besede, ki se naselijo v glavah in za katere si želimo, da jih nikoli ne bi prebrali na glas. Ker so zdaj, ko smo jih izgovorili, postale resnične. In zdaj jim bomo morali prisluhniti. Soočenje z lastno preteklostjo.
Luna Pentek, Utapljanje preteklosti (odlomek)
Na sporedu
19
NOVEMBER
ČETRTEK
MALA DRAMA NA LITOSTROJSKI 56
–
Galerija
Vse fotografije so avtorsko zaščitene in so last SNG Drama Ljubljana. Njihova uporaba brez pisnega dovoljenja je strogo prepovedana in bo kazensko preganjana.
