Enodejanka Sławomirja Mrożka je zgodba, ki se odvija na novoletno noč v življenju dveh imigrantov – intelektualca (političnega, ideološkega migranta) in fizičnega delavca (ekonomskega migranta). Skozi dialog med njima pride do soočenja dveh radikalno drugačnih pogledov na svet in to v razpletu pusti tujca prepuščena samima sebi in brez iluzije o srečnemu koncu.
Drama Emigranta vsekakor izhaja iz izkušnje samega avtorja, ki je leta 1963 zapustil Poljsko in pobegnil najprej v Italijo, nato pa v Francijo. Zato ni nenavadno, da so takšne neposredno politične interpretacije, ki so dramo videle predvsem kot zgodbo o disidentih, ki so bežali na drugo stran železne zavese (s tem pa kot kritiko o pomanjkanju svobode v državah Sovjetske zveze), prinesle prvim pollegalnim izvedbam predstave v gledaliških krogih v Moskvi kultni status. Vendar omenjeno dramsko besedilo ponuja tudi popolnoma drugačno branje, o čemer govori veliko število uprizoritev na manjših evropskih, predvsem pa ameriških odrih. To je seveda povezano tudi s tem, da je besedilo izjemno duhovito in mojstrsko napisano, in predvsem s tem, da namiguje na skromnejšo produkcijsko postavitev z zgolj dvema igralcema v vsakdanjem, jasno definiranem prostoru igre.
Lika v življenju drug drugega delujeta kot parazita, ki pa skozi nenehne konflikte ustvarjata simbiozo, saj kljub temu da imata nasprotne poglede na okolico, z naše perspektive pripadata isti skupnosti. Oba sta izločena iz družbe in to jima daje isto simbolno vrednost. Nosita vlogo družbenega zajedalca, odpadnika, imigranta. Ravno v teh najnižjih plasteh socialne vertikale pa se komični žanr zelo dobro znajde. Komedija, ki uporablja banalnosti konkretnih teles v točno določenih dejanjih, zelo dobro omogoča branje na dveh nivojih, konkretnem in abstraktnem, pri tem da konkretno dogajanje ne ostane zgolj metaforično, temveč je v njem lahko velik politični in emancipacijski potencial.
Nina Ramšak Marković

Uprizoritvene pravice: Diogenes Verlag AG Zürich.