Hjalmar Ekdal skromno, a srečno živi z ženo, mlado hčerko in ostarelim očetom, ki si uničeno življenje zapolnjuje z dajanjem zavetišča bolnim in poškodovanim živalim. Edino, kar družino teži, je dejstvo, da hčerka Hedvig hitro izgublja vid in bo po mnenju zdravnikov oslepela, ko bo prišla v puberteto.

Gregers Werle se po petnajstih letih ponovno sreča s Hjalmarjem, prijateljem iz otroštva. Gregersov oče, nekdanji poslovni partner starega Hjalmarja, je zdaj uspešen in bogat. Gregers ne prenese, da je Hjalmar le še senca človeka, kakršen je bil nekoč. Odločen je, da bo izboljšal prijateljevo življenje, zato ga sooči z lažjo, v kateri živi. Vendar ima razkritje njune skupne preteklosti usodne posledice tako za očeta kot za sinova …

Drama Divja račka, ki jo je Ibsen napisal leta 1884, je bila na Slovenskem uprizorjena trikrat, nazadnje leta 2000.

O režiserju
Gábor Rusznyák se je rodil leta 1973 v Karcagu na vzhodu Madžarske in maturiral na romunski gimnaziji Nicolae Balcescu v Gyuli. Med letoma 1991 in 1994 je obiskoval šolo Kőrösi Csoma Sándor in diplomiral kot osnovnošolski učitelj. Med letoma 1995 in 2000 je študiral režijo na madžarski Akademiji za filmsko in gledališko umetnost. Kmalu zatem je delal kot režiser v gledališčih Víg Budapest, v Cluj-Napoci v Romuniji in nato v gledališču Csiky Gergely v Kaposváru. Vmes je bil tudi višji predavatelj na Univerzi v Kaposváru, na Oddelku za gledališko umetnost. Od leta 2012 je član umetniškega sveta Narodnega gledališča Miskolc in tudi hišni režiser v gledališču Miskolc. Med letoma 2015 in 2019 je bil višji režiser gledališča Katona József v Kecskemétu. Je oče dveh otrok. Med režijami zadnjih nekaj let so po njegovem mnenju najpomembnejše uprizoritve Sen kresne noči W. Shakespeara, Primer „K“ — po Kleistovem Michaelu Kohlhaasu, Ljudje iz Salema — prepis Salemskih čarovnic Arthurja Millerja in, zagotovo, Ibsenova Divja račka.

O gledališču
Miskolci Nemzeti Színház je bilo ustanovljeno leta 1823 in je najstarejša gledališka ustanova na sedanjem ozemlju Madžarske. Tako stavba kot tudi umetniško dejavnost, ki poteka med  njenimi zidovi, sta pomembni od samega začetka. Sedanji generalni direktor gledališča je od leta 2015 Attila Béres, ki je poleg Mátéja Szabója, Gáborja Rusznyáka, Arturja Szőcsa in Lászla Keszéga tudi član umetniškega sveta, odgovornega za umetniško vodenje ustanove. Plesni oddelek deluje tudi kot baletna skupina, umetniški vodja Baleta Miskolc je Attila Kozma. Gledališče ima tudi svoj simfonični orkester in zbor, glasbeni vodja je Ádám Cser.

Gledališče zaradi vloge regionalnega središča na madžarskem podeželju s svojim repertoarjem pokriva celoten spekter gledaliških zvrsti, od klasične drame prek komornih in eksperimentalnih del do predstav za otroke. Njegovo delovišče obsega 16.000 kvadratnih metrov, na katerih je pet prizorišč. Izjemen mejnik v razvoju gledališča je bilo leto 2023, ko je bilo izbrano za člana Evropske gledališke mreže (Union des Theatres de l’Europe).

Za pomoč in podporo pri obveščanju javnosti o gostovanju se zahvaljujemo Lizstovem inštitutu – Madžarskemu kulturnemu centru v Ljubljani.