Seks, alkohol in droge, moč, ljubezen, iskanje (spolne) identitete in smrt – tako bi lahko povzeli glavne teme dramskega prvenca Bolezen mladosti (1925) pri nas doslej malo znanega pisatelja Ferdinanda Brucknerja; ta se je sicer rodil leta 1891 kot Theodor Tagger v judovski družini v Sofiji, si kasneje nadel nemško, natančneje, avstrijsko identiteto in psevdonim, postal uspešen dramatik, borec proti nacizmu, zaradi česar je emigriral v ZDA, izjemno ugledna osebnost, ki so ga mnogi označevali za epohalnega dramatika, po smrti leta 1958 pa skoraj pozabili nanj.
Bolezen mladosti je še vedno presenetljivo sodobna in aktualna igra, ki brez cenzure govori o stiskah in hrepenenjih mlade izgubljene generacije po prvi svetovni vojni. Dogajanje je umeščeno v skupino študentskih prijateljev, ki si na večernih zabavah v študentskem domu prizadevajo potešiti vse svoje želje in poželenja. Toda izkaže se, da je svoboda, ki si jo pri tem jemljejo, vse prej kot odrešilna. Postkoitalna melanholija prerašča v razočaranje in depresijo. Beg v omamo pa samo še stopnjuje prepričanje, da edino resnično potešitev lahko prinese samo smrt…
Pravo odkritje za današnje gledališče!