Angel pozabe je v prvi vrsti roman o delovanju spomina. Individualnega, kolektivnega in ne nazadnje tudi kulturnega. … Angel pozabe je tudi roman o nezmožnosti spominjanja določene družbene skupnosti ter o posledicah, ki jih prinaša spominski molk. … Struktura pripovedovanja romana in tudi uprizoritve narekuje usmeritev pogleda na Njo, pripovedovalko; skozi njen pogled, raznolike interakcije z lastnimi spominskimi situacijami ter predvsem v drugem delu skozi aktivne komentarje določenih dejstev in dogodkov, uprizoritev postopoma sestavlja zgodbo odraščanja, vpisovanja izkušenj, oblikovanja idiosinkratičnih osebnostnih potez ter s tem tudi specifične identitete, ki deluje kot svojevrsten pars pro toto koroških Slovencev. … Angel pozabe odpira pot k razmisleku o kolektivnem spominu, ki je ločen od zgodovinopisja kot takega. … Tako roman kot tudi gledališka uprizoritev raziskujeta pokrajino otroštva, na katero je otrok empatično navezan in v kateri so ideološke prvice še v ozadju.
Eva Kraševec, Po sledeh spomina (odlomek)