Dostopnost
Search
Close this search box.

Edward Albee

Ameriški sen

BABICA Zakaj praviš, da bi
za denar naredil praktično
karkoli … če te ne moti,
da sem firbčna?
MLADENIČ Ne, ne. To sodi
k intervjuju. Z veseljem vam
povem. Stvar je v tem,
da nimam nobenih talentov,
razen tega, kar vidite …
svojo osebo; telo; obraz.
V vseh drugih ozirih sem
okrnjen in moram seveda
to … kompenzirati.

Naslov izvirnika: The American Dream

Premiera

21. marec 2024
Mala Drama

Trajanje:

90 minut, brez odmora

Režiser

Igor Pison

Ustvarjalci

Avtorska ekipa

PREVAJALEC

Zdravko Duša

Drama Igralec: Zdravko Duša | odpri ustvarjalca

DRAMATURGINJA

Diana Koloini

Drama Igralec: Diana Koloini | odpri ustvarjalca

LEKTORICA

Tatjana Stanič

Drama Igralec: Tatjana Stanič | odpri ustvarjalca

SCENOGRAFINJA IN KOSTUMOGRAFINJA

Anneliese Neudecker

Drama Igralec: Anneliese Neudecker | odpri ustvarjalca

GLASBENI OPREMLJEVALEC

Igor Pison

Drama Igralec: Igor Pison | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC SVETLOBE

Dani Žorž

Drama Igralec: Dani Žorž | odpri ustvarjalca

OBLIKOVALEC MASKE

Tomaž Erjavec

Drama Igralec: Tomaž Erjavec | odpri ustvarjalca

ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE

Ana Janc

Drama Igralec: Ana Janc | odpri ustvarjalca

Igralska zasedba

Petra GovcDrama Igralec: Petra Govc | odpri igralca

Gospa Barker

Maks Dakskobler

Mladenič

Edward Albee, ki je sam priznal, da se je za marsikateri prizor zgledoval po Ionescu, razvija igro Ameriški sen po koordinatah gledališča absurda. Motrenje sodobne družbe z optiko absurda me zadnja leta zelo zanima. Prepričan sem, da lahko na ta način preizprašamo samoumevnosti in naše ustaljene navade – ki so po večini prave razvade. Gledališča absurda ne vidim kot nosilca nonsensa, ravno nasprotno. Navidezna svoboda kapitalistične družbe, ki nas omamlja z razkošjem izbir in možnosti, je sestavljena z umetnimi konstrukti, ki nas prepričujejo o obstoju enega smisla. Današnja družba je kompleksna, ni pa komplicirana. Žal se včasih res zdi taka, saj se soočamo z njo zelo površinsko ali banalno. Želimo si nekakšen odmor od vsega, ker je res vsega preveč. V družbi pospeševanja, v kateri se vse odvija vse hitreje, še vedno ni časa za marsikaj: predvsem za razmislek. V družbi, v kateri smo vsi povezani v prepletu infosfere, je osamljenost dosegla zenit. Odnos do jezika je zabredel v prednajstniško obdobje s formulacijami, kot je »oborožena humanitarna akcija« – najpodlejši oksimoron zadnjega dvajsetletja.

Manj nevarni, a vseeno absurdni so oblački, navidezno nedolžni, eterični prostori, v katerih lahko shranimo svoje življenjsko pomembne podatke (od chatov do vseh selfijev in kratkih videoposnetkov). Da jih hranimo na zelo konkretnih strežnikih, ki goltajo ogromno količino energije, se nas ne tiče. Naš okoljski odtis vzbuja skrb, ker si nočemo omejiti udobja. Idejo svobode vidimo prav v udobnosti. Vsakodnevno soočanje s svetom, kakršnega smo zgradili, je košček absurda, ki si ga ne priznavamo. Sebična in prikrito narcisoidno nastrojena družba: je še pripravljena stopiti v dialog? Kakšen pomen ima ta beseda, danes, tudi za igralce? Večina publike je navajena na to, da je videna, gledana, opazovana; vsi nastopajo. Kaj bomo mi gledališčniki z našo ubogo četrto steno? Morda bo treba še njo restavrirati. O igri Ameriški sen je Albee zapisal, da prinaša »pogled na ameriško sceno, napad na zamenjavo resničnih vrednot v družbi za narejene, obsodbo samozadovoljstva, krutosti, demaskulinizacije in votlosti ter zavzema stališče zoper misel, da je vse v tej naši izmuzljivi deželi v najlepšem redu«. Ob branju teksta sem pomislil: morda je že klasik? Klasikov ne prebiramo – kot vemo, oni razbirajo nas. Kaj lahko dosežemo z njegovim tekstom, danes? Morda je Albee tudi v tem zelo dobro povzel: »Ali lahko ta igra koga užali? Upam, da lahko; moj namen je bil užaliti, pa tudi zabavati in razvedriti.« Ah, ja: ne bo odmora.

Igor Pison

Iz gledališkega lista

»Tako je pač to danes; ni satisfakcije.« K tej ugotovitvi se neprestano vračata Mami in Oči. I can’t get no satisfaction. Slovita pesem Rolling Stonesov se je pojavila šele nekaj let po Albeejevi igri, a pripada istemu zgodovinskemu trenutku. Vendar Albeejevi liki niso podobni Stonsom. Mami in Oči sta na prvi pogled bolj podobna Vladimirju in Estragonu, ki čakata Godota, tudi sama večji del igre čakata. A čeprav sta z željo po satisfakciji bolj zahtevna in v zasidranosti v svoj dom neprimerljivo bolj stvarna in ozka, vse do konca ne izvemo, koga ali kaj čakata. Tu je več možnosti, a nobena teh se ne uresniči, niti do kraja ne artikulira. Še tega ne vemo, ali nočeta povedati, na kaj čakata, ker v dobro znani malomeščanski maniri zamolčujeta svojo skrivnost. Ali pa sta morda pozabila, kaj čakata, ker ne poznata svoje želje (kar bi jima zlahka pripisali). Če sploh oba čakata na isto, morda imata različne, celo nasprotujoče si želje (kot se pogosto zdi, a se potem ne potrdi). Odreši ju lahko samo nekdo, ki prihaja od zunaj, iz drugega sveta, nekdo, ki ga nihče ni pričakoval. Mladenič, ki je prepoznan kot Ameriški Sen, ustreza potrebam vseh. Lep je in močan, kot bi prišel iz filma, poleg tega pa je prilagodljiv, povsem brez lastnih zahtev in želja, povsem brez čustev, »izvotljen, izpraznjen« – in zato pripravljen ugoditi željam drugih, pripravljen na to, da za denar dela karkoli. S svojo izpraznjenostjo bo zapolnil njihovo praznino, samo tako Očiju in Mami lahko ponudi satisfakcijo.
Diana Koloini, Kdo zahteva satisfakcijo? (odlomek)

Na sporedu

19

APRIL

PETEK

MALA DRAMA

Izven

22

APRIL

PONEDELJEK

MALA DRAMA

Abonma Mala Drama 4 in izven

23

APRIL

TOREK

MALA DRAMA

Superabonma 3 in izven

11

MAJ

SOBOTA

MALA DRAMA

Abonma Mala Drama 2 in izven

Iz medijev

Noviglas.eu, 6. april 2024, Mojca Petaros

Pisonov Ameriški sen na odru Male Drame

Veza.sigledal.org, 25. marec 2024, Jaka Smerkolj Simoneti

Zataknjeno na poti do satisfakcije

Prikaži vseSkrij
Zapri