Smrt kot tabu tema; šibek, dezorientiran moški, ki v svojem življenju na prvo mesto postavlja moško druženje in zabavo; ženska, ki hočeš nočeš mora biti močna še zanj; generacijski konflikt, v katerem se stari oklepajo življenja in svojih položajev, mladi pa so do njih nestrpni in nespoštljivi; zakonska zveza kot neenakopravna skupnost, v kateri se kažejo nepremostljive razpoke; diktat zabave in alkoholne omame … – Smo res našteli le nekaj elementov iz Evripidove Alkestide ali pa smo samo pogledali naokrog in prepoznali nekatere pereče simptome časa, v katerem živimo?
Darja Dominkuš, Med biti in ne biti (odlomek)

Alkestido sem prevajala leta 1990, o njej pisala leta 1995 in še enkrat leta 2002. Poskušala sem dati perspektivo, v kateri Evripidovo dramo vidim predvsem kot proizvod miturgije; to je termin, ki sem ga uvedla leta 2010. Miturgija (izdelava mitov) je sestavljanje zgodb brez pritiska tabujev, predpisujočih tekstov, vladajočih ideologij: tako so nastajali miti v antiki, v t. i. zgodovinskem obdobju. Zgodbo o Alkestidi je nekdo skup spravil iz različnih elementov, ki jih danes lahko beremo na različne načine: medtem ko to počnemo, nam Evripid kuka čez ramo …
Svetlana Slapšak, Alkestida – dvajset let pozneje (odlomek)

Morda bi morali Evripidovo Alkestido brati v neposredni primerjavi s Sofoklovo Antigono. V prid temu govori več razlogov. Obe igri imata zelo premočrtno junakinjo, tako da premet iz sreče v nesrečo ali narobe doživi pravzaprav glavni moški lik – Admet oziroma Kreon. Evripidovo opozorilo o nujnosti in neizprosnosti smrti iz sklepne zborske pesmi lahko razumemo kot odgovor na Sofoklovo zborsko pesem o človeštvu, ki zmore vse, le zdravila za smrt ne najde. […] Toda Evripidova genialnost je v tem, da njegova komedija na neki način parazitira na tragičnem. Po eni strani igra vključuje značilne komične, celo burleskne prizore […].
Gregor Moder, Alkestida proti Antigoni (odlomek)