Društvo slovenskih režiserjev in režiserk bo v torek, 20. oktobra, v Slovenski kinoteki podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Letošnji prejemnik nagrade je prvak Drame Janez Škof.

»So vrhunski igralci, za katere se zdi, kot da so z nami od nekdaj in da so kratkomalo naši. Janez Škof je že tak igralec. Od nekdaj, od svojih prvih vlog v serijah in filmih ‒ ne bomo nizali naslovov, a ti se v trenutku pisanja utemeljitve bližajo številki 80. Janez Škof v like, ki jih uteleša, prepričljivo vnaša tisto najtežje: pristnost, obenem pa vzbuja občutek, da to počne brez vsakršnega napora. Ta varljiva lahkotnost navzočnosti, ki prav iz vsake vloge, pa naj gre za protagonista ali stranski lik, ustvari povsem svojstveno kreacijo in s tem antologijski lik, zares diši po velikem igralcu; ne glede na to, ali je lik, ki ga igra, prijazen dedek, globoko problematičen iskalec, komedijant ali preprost kmet, Škof lika ne igra, temveč ta lik postane. Tako ga karizmatično prepoji z nepozabnostjo in prezenco. Vstopa v lik se loti z izčiščenim instinktom, radovednostjo, igrivostjo, domišljijo, pogumom, pa tudi z občutkom za mero. Včasih ta globoko občutljivi človek deluje nor. In tudi je. Široko razprto nositi toliko ranljivosti in občutljivosti naenkrat namreč je norost; norost je ohranjati otroško čudenje in prisotnost v trenutku; norost se je ne zaščititi v težkih pogojih snemanja; pravzaprav je resnična norost ostati tako odprt in ranljiv. Da je kot harmonikar in pevec povezan z glasbo, ni naključje, je logična nuja soustvarjanja tudi v univerzalnem jeziku, ki seže onkraj besede in podobe. Janez Škof ne potrebuje slave, uspešno se ji izmika, on kratkomalo le rad ustvarja, se igra, ob presežnikih na svoj račun je skromen in sramežljiv, ali če povzamemo z njegovimi besedami: Bolj preprost ko si kot človek, večjo globino lahko iz sebe daješ,« so v utemeljitvi nagrade zapisali člani Društva slovenskih režiserjev in režiserk.

Dragi Janez, iskrene čestitke!