Z veliko žalostjo sporočamo, da se je poslovila Milena Zupančič, ena največjih slovenskih umetnic, vrhunska dramska in filmska igralka, dolgoletna članica in prvakinja igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana. S svojo toplo, čutečo, duhovito in iskrivo osebnostjo je bila ena tistih redkih velikih umetnic, ki presežejo meje odra in filmskega platna ter postanejo del skupnega kulturnega spomina.

Igralsko in osebno življenjsko pot Milene Zupančič so prežemale izjemna notranja moč, intuitivnost, neposrednost, neponovljiva prezenca ter redka sposobnost, da je v vsakem liku razpirala človeka v vsej njegovi ranljivosti, protislovnosti, duhovitosti in resničnosti. Njene izjemne odrske in filmske stvaritve bodo ostale za vedno zapisane v zgodovini slovenske umetnosti in v kolektivnem spominu generacij gledalcev. S svojim izjemnim umetniškim opusom je skoraj šest desetletij zaznamovala slovensko gledališko, filmsko, televizijsko ter radijsko ustvarjalnost.

Za svoje delo je prejela številna ugledna mednarodna in najvišja slovenska umetniška priznanja, med njimi Prešernovo nagrado za trajen prispevek k razvoju slovenske kulture, Borštnikov prstan, Badjurovo nagrado, nagrado bert za življenjsko delo in stanovsko nagrado Ita Rina za življenjsko delo ter odličje Marija Vera za življenjsko delo. Za svoj ustvarjalni opus in družbeno delovanje je bila odlikovana tudi z zlatim redom za zasluge, maja 2025 pa je postala častna meščanka Ljubljane.

O njeni osebni in umetniški veličini zgovorno govorijo verzi pesmi Ona, ki ji je posvetil soprog, znameniti gledališki režiser in dramatik Dušan Jovanović (s prvo recitacijo je Mileno in zbrane presenetil ob predstaviti njene monografije, junija 2012 na Velikem odru Drame):

Ona
Ona vsak večer bere časopise in gleda televizijo
Ona ne gre nikoli spat pred tretjo uro zjutraj
Ona navije tri budilke na osmo uro, vstane pa ob enajstih
Ona vsako jutro pije kavo iz iste skodelice
Ona zmeraj zapre pokrov straniščne školjke
Ona zmeraj obriše posodo, ko se odcedi
Ona vsak dan pomiva teraso, ki so jo potacali mački
Ona se vsako jutro tušira
Ona se vsak petek posti
Ona gre vsak teden vsaj dvakrat na britof
Ona ven in ven prižge sveče svetemu Antonu
Ona vsako jesen naredi jabolčni kis
Ona za veliko noč skuha kašo
Ona za 1. november skuha segedin golaž
Ona za 1. maj izobesi zastavo
Ona nikoli ne je perutnine
Ona vrže beganico pred hišni prag, ko se pripravlja na nevihto
Ona redno hodi na partizanska slavja
Ona zmeraj pretirava
Ona zmeraj zamuja
Ampak jaz sem se nanjo navadil
In je ne bi zamenjal za nobeno drugo

Ljuba Milena, najlepša hvala, ker si z nami tako nesebično in ljubeznivo delila svojo umetniško in osebno veličino!

Večno tvoj,

kolektiv Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana