Dostopnost
Search
Close this search box.

Arheologi tudi sami presenečeni nad številčnostjo in izjemno dobro ohranjenostjo najdb ob Drami.

Zaščitna arheološka izkopavanja pred celovito prenovo SNG Drama Ljubljana potekajo ob Igriški ulici, Erjavčevi in Slovenski cesti. Arheološke raziskave zemljišča ob Mali Drami smo zaključili v oktobru. Emona je bila grajena po ustaljenem, tradicionalnem načelu pravilnega četverokotnika, z osrednjim forumom na območju današnjih Ferantovih blokov. Mesto je bilo razdeljeno v sistem pravokotnih ulic, ob katerih so bile stanovanjske enote – insulae. Glavni cesti sta bili cardo maximus (glavni kardo), poteku katerega bolj ali manj sledi današnja Slovenska cesta, in decumanus maximus (glavni dekuman), ki poteka pod današnjo Rimsko ulico. Izkopavanja na območju SNG Drama potekajo torej v neposredni bližini foruma in glavne vpadnice, glavnega karda.

Slika 1

Na območju ob Mali Drami smo raziskali del dobro ohranjene insule XVIII in ceste dekuman J. Odkrili smo izjemno dobro ohranjene arheološke ostaline, ki jih lahko postavimo v čas od 1. stoletja n. št. do konca 4. stoletja. Stavbni elementi v insuli XVIII in dobro urejena cesta dekuman J s pločnikoma pričajo o živahnem življenju Emoncev.

V nadaljevanju arheološke ostaline predstavljamo, tako kot smo jih odkrivali, in sicer od najmlajših do najstarejših. Odkrite ostaline dokazujejo, da so konec 4. stoletja za ogrevanje notranjih prostorov uporabljali talno gretje, t. i. hipokavst. Peč, prefurnij, je bila pod ogrevanim prostorom. Tla ogrevanega bivanjskega prostora so bila sestavljena iz kamnitih plošč, ki so stale na stebričkih. Tako je lahko vroč zrak iz peči zapolnil prostor hipokavsta in ogrel tla. V 4. stoletju je bil prostor predelan v steklarsko delavnico, s pečmi, ki so delovale daljše obdobje. Poleg steklarskega odpada in talilnih posodic je presenetljiva velika količina novčnih najdb v neposredni okolici peči. Od 3. do 1. stoletja n. št. je bila insula XVIII večkrat prenovljena, opremljena z glinenim tlakom in preprostim stenskim ometom. Zidovi so bili dobro ohranjeni. Skupaj s temeljem je zunanji zid insule segal 2 metra v višino (slika 2). Cesta, ki smo jo dokumentirali, se je raztezala med insulama XVIII in XXXVII. Emonske ceste so bile rudimentarne, utrjene s prodniki, večkrat so bile popravljene, vzdolž cestišča sta bila kanala za odvodnjavanje in pločnika iz zbite gline in peska. V času cesarja Klavdija (vladal od 41. do 54. n. št.) je Emona doživela urbanistično prenovo. Pod cestami, ki so potekale v smeri od zahoda proti vhodu, torej pod dekumani, so bili zgrajeni odtočni kanali – kloake, ki so odvajali vodo v Ljubljanico (slika 3). Pred izgradnjo kloak so bili v uporabi le preprosti odtočni kanali in septične jame.

Slika 2
Slika 2: Ohranjen zunanji zid insule XVIII, ki je skupaj s temeljem v višino meril 2 metra. Izkopno polje ob Mali Drami.

Slika 3
Slika 3: Ohranjena kloaka, usmerjena je bila od zahoda proti vzhodu, z izlivom v Ljubljanico. Izkopno polje ob Mali Drami.

V izkopnem polju ob Igriški ulici raziskujemo cesto kardo A (slika 4), ki je bila pravokotna na cesto dekuman J, manjši del insul XXXVII in XXXVIII. Na tem delu so bili zidovi insul delno izropani za izgradnjo srednjeveške Ljubljane. Izkopno polje ob Igriški ulici, Erjavčevi in Slovenski cesti je razkrilo tudi ostanke novoveških objektov, ki so vidni tudi na historični karti franciscejskega katastra (slika 5). Zgornji deli novoveških ostalin so prisotni na o,30 metra globine. To so manjši in večji objekti s pripadajočim večjim dvoriščem, tlakovanim s tlakom iz lokalnega savskega proda, t. i. mačjih glav. V izkopnem polju ob Slovenski cesti je tlakovanje obsegalo večji del raziskovalne površine, objekti so le delno posegli v globlje plasti. Pod novoveškim nasutjem in pod plitko plastjo poznoantične črnice so bile na 0,80 metra globine dobro ohranjene rimske ostaline (slika 6). Najmlajše plasti sodijo v pozno 4. stoletje. Tu smo odkrili ruševino plošč in stebričkov talnega gretja – hipokavsta, ohranjeni sta bili dve fazi gradnje hipokavsta (slika 7). Talno gretje je bilo prisotno po večjem prostoru insule XXXVIII. S prenovo v 4. stoletju so poškodovali spodnje estrihe, med njimi tudi preprost talni mozaik (slike 8 -10). Oblikovno mozaik sestavljajo črna polja, s črnimi in belimi trakovi, z motivom črno-belih trikotnikov. Takšno krašenje tal je sicer značilno za zgodnejša rimska obdobja, vendar je v 4. stoletju v Emoni prišlo do večjih gradbenih prenov. Tedaj postavljeni mozaiki pa posnemajo zgodnejše oblike in motive. Časovno smo v insuli XXXVIII v 4. stoletju. V času konstantinske dinastije (0d 306 do 364 n. št.) in v drugi polovici 4. stoletja sta bila obnovljena emonsko obzidje in forum, zgrajeni so bili večji termalni in zabaviščni kompleksi ter prenovljeni stanovanjski objekti, insule. Od drobnih najdb so prisotni predmeti za vsakodnevno uporabo (oljenke – svetilke (sliki 11, 12), deli pasne spone, novci, deli steklenih posodic, odlomki lončenine, deli zaponk – fibul, igralni žetoni).

Slika 4
Slika 4: Pogled na izkopno polje ob Igriški ulici. Cesto cardo A so poškodovale večje novoveške jame. Izkopno polje nam seka sodobni vročevod.

Slika 5
Slika 5: Pogled na ohranjen tlak iz mačjih glav in ostanek novoveških objektov, v izkopnem polju ob Slovenski cesti.

Slika 6
Slika 6: Izkopno polje ob Slovenski cesti, pogled na najmlajše rimskodobne ostaline.

Slika 7
Slika 7: Ohranjena 1. faza talnega gretja – hipokavsta, izkopno polje ob Slovenski cesti. Stebrički, ki so služili za nosilce plošč, so bili grajeni iz opek ali izdelani iz peščenjaka.

Slika 8
Slika 8: Poškodovan črno-beli mozaik in tlak iz opečnatih kock iz 2. pol. 4. stoletja

slika 9
Slika 9: In situ ohranjeni kosi mozaika.

Slika 14 (002)

Prikaz in situ ohranjenih kosov mozaika, v prostoru velikosti 3,8 x 3,4 metra. Kosi mozaika, ki so bili v prvotnem položaju so bili ohranjeni v tej meri, da smo lahko naredili rekonstrukcijo. Oblikovno mozaik sestavljajo črna polja, s črnimi in belimi trakovi, z motivom črno-belih trikotnikov. Poškodbe mozaika so nastale že v rimskem času, v 4. stoletju, ko je prišlo do obnove prostorov v insuli XXXVIII. (izvedba rekonstrukcije: Maja Lavrič in Dejan Kožuh).

Slika 11

Slika 11: Rimska oljenka – svetilka z gledališko masko (velikost: d. 7,5; š. 7,5 cm), verjetno sodi v 2. stoletje. Našli smo jo v jami na področju ceste cardo A, v izkopnem polju ob Igriški ulici.

Slika 12

Slika 12: Rimska oljenka – svetilka, v celoti ohranjena s sledovi gorenja. Po robovih diska oljenke je okras borovih vejic. Takšne oljenke so bile v uporabi od poznega 4. stoletja do 1. tretjine 5. stoletja. n. št.

Slika 13

Slika 13: Rimski zidak laterkul, v katerega so tekom proizvodnje, v še svežo glino nastali odtisi lisičjih šap.

Pripravila vodja izkopavanj Maja Lavrič, univ. dipl. arheologinja

Zapri