Újvidéki Színház/Novosadsko pozorište

Režiser András Urbán
Asistentka režiserja Judit Ferenc
Dramaturginja Kata Gyarmati
Scenograf András Urbán
Kostumografka Marina Sremac
Skladatelj Attila Antal
Oblikovalec svetlobe Róbert Majoros
Oblikovalca zvoka Tibor Bíró, Attila Lukács
Sodelavec režiserja Róbert Lénárd
Oblikovalec fotografije Srđan Doroški

Igrajo
Gabriella Crnkovity
Emina Elor
Ágota Ferenc
Szilvia Krizsán
Lea Blaskó
István Kőrösi
Dániel Huszta
Attila Német
Árpád Mészáros
Zoltán Sirmer
Gábor Pongó

Neoplanta ne govori le o Novem Sadu, temveč je paradigma celotne Evrope in predvsem Balkana ter njune groteskno-tragične sodobne zgodovine preteklega stoletja – to naj bi bilo obdobje »neizmernega in skokovitega« napredka, ki pa je pravzaprav napredek v svoji najbolj krvavi, brezčutni, neosebni, šovinistični obliki in maniri. Uprizoritev se v plasteh loteva sodobne problematike; soočenje z realnostjo je omejeno in izprijeno, soočenje z zgodovino še veliko bolj – sentimentalnost in nostalgija meglita pogled.
Uprizoritev tu in tam cinično obravnava turbulentno zgodovino Novega Sada, ki mu je Marija Terezija leta 1748 podelila mestne pravice in razglasila, naj ga vsak tam živeči narod poimenuje s svojim imenom. Odprtost sobivanja več kultur bi lahko razumeli kot kozmopolitsko toleranco svobode, ampak ko sledimo seriji polemičnih zgodovinskih trenutkov, ki predstavljajo ključne dogodke v življenju Novega Sada, pravzaprav sledimo previdni in temeljiti humorni, samoironični analizi neusmiljenega boja, v katerem se krivda ne deli več, odgovorni so vsi; zgodovina pa se oportunistično obrača iz ene v drugo smer; in mesto z njo. In tudi ljudje.

Predstava s slovenskimi nadnapisi